(PORTRET TEDNA) Od Kolinde prek Čokolinde do Biserke

Na hrvaških predsedniških volitvah, prvi krog bo predvidoma 22. decembra, drugi 5. januarja, naj bi nastopilo rekordno število kandidatov, morda celo 25. Toda vsaj polovica teh kandidatov za Pantovčak bo imela problem, kako si zagotoviti deset tisoč podpisov za uradno kandidaturo. Sabor volitev še ni razpisal. Čas ima do najmanj 30 dni pred iztekom prvega petletnega mandata sedanje predsednice Kolinde Grabar Kitarović.
Kolinda Grabar Kitarović je v politiko vstopila skozi velika vrata leta 2005, ko je postala ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije. Od leta 2008 je bila hrvaška veleposlanica v ZDA. Julija 2011 ji je uspel veliki met. Postala je pomočnica glavnega tajnika zveze Nato za javno diplomacijo. Spomladi leta 2014 se je stranka HDZ odločila, da bo njena kandidatka za predsedniške volitve decembra 2014. V drugem krogu je svojega predhodnika Iva Josipovića premagala za pičle tri odstotne točke.

Običajna trivializacija

Njen prvi petletni mandatu je poskrbel za marsikatero privzdignjeno obrv. Ne le zato, ker je bila v nenehnem sporu s premierjem Andrejem Plenkovićem, čeprav sta oba iz HDZ. Prva predsednica Hrvaške je namreč ubrala smer, ki ni bila ravno značilna za prejšnje hrvaške predsednike. Pod krinko, da bi bila čim bližje ljudstvu, je zajahala svetovni trend populizma. Baklo tega trenda nemara nosita takšna lika, kot sta britanski premier Boris Johnson ali ameriški predsednik Donald Trump. Ta trend je zadnji čas - tudi pri našem Borutu Pahorju, enem pionirjev te smeri razvoja - postal oportun za nabiranje volilnih všečkov, denimo tudi z internetnimi všečki za selfije, najraje pri opravljanju "običajnih poklicev". Tedaj pač "običajni ljudje" prej pozabijo na hierarhično razmerje med vladajočimi in vladanimi. Toda predsednici je trend uspelo nadgraditi ne le z estradizacijo lastne podobe, za katero je v zadnjem letu blondinka tudi shujšala v manekenski stas, temveč tudi s težko banalizacijo in trivializacijo predsedniške funkcije.

Jogurt in čokolada

Dobro. Vse to so bolj ali manj simpatični gegi. Mnogo bolj sporne so bile njene številne čudne, protislovne in neprimerne izjave. Prislužila si je vzdevek Čokolinda, ko je prišlo na dan, da je v Dubrovniku deci delila čokoladice, pozor, srbskega proizvajalca. Ubožica se je posipala s pepelom, kot da bi bila po pomoti delila strup. Po letošnji proslavi v Kninu je rekla, da ji je žal, da v domovinski vojni tudi ona ni prijela za orožje, sploh pa bi najraje šla na Thompsonov (proustaški, op. p.) koncert. Za avstrijski Kleine Zeitung je potožila, da smo v Jugoslaviji imeli le eno vrsto jogurta. Pa so "zlopamtila" preštela, da je bilo v njeni mladosti v Jugoslaviji na voljo, s sadnimi vred, 85 jogurtov. Poseben biser, zato drugi vzdevek Biserka, v nizu topoglednih izjav je bilo njeno sprenevedanje, da naj bi bil ustaški pozdrav "Za dom spremni" pravzaprav stari, tradicionalni hrvaški pozdrav.

Dekle izza železne zavese

Tako. Kolinda je bila rojena 29. aprila 1968 na Reki. V Zagrebu je magistrirala iz mednarodnih odnosov in nato kot Fulbrightova štipendistka končala študij mednarodnih odnosov in varnostne politike na Univerzi Georgea Washingtona v ZDA. Pred tednom dni je ob dodelitvi nagrade Fulbrightovega sklada za življenjsko delo izjavila, da je bila "dekle, rojeno na napačni strani železne zavese". Ko je gledala zvezdno nebo, je videla lučke letal, ki so letela v dežele, kjer izražanje lastnega mnenja ni prepovedano, je omledno dodala. Sedaj, ko lahko izrazi svoje mnenje, pa se župan njenega rojstnega mesta Vojko Obersnel sprašuje, kolikšen neki je njen rezervoar neumnosti. Ker se je znebila tudi opazke, da naj bi bil v Jugoslaviji NK Rijeka "rezervni srbski klub".