Poročilo partnerskih organizacij platforme Sveta Evrope za varnost novinarjev kaže, da se je lani število groženj svobodi medijev dramatično povečalo. Ko gre za Slovenijo, so v poročilu izpostavili nadlegovanje in ustrahovanje novinarjev, finančno stradanje Slovenske tiskovne agencije (STA) in zlorabo državnih sredstev za spodbujanje provladne propagande.
V poročilu piše, da je vlada Janeza Janše za devet mesecev ustavila financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA), "dokler slednja ni podpisala nove restriktivne pogodbe, ki je povečala vladni nadzor prek njenega urada za komuniciranje".
Izpostavili so tudi obtožbe zoper vladajočo stranko SDS o političnem vmešavanju v uredništva prek odpuščanja urednikov ter spremembe v programu RTV Slovenija, ki so sprožile proteste zaposlenih in obtožbe o političnem vmešavanju. Obenem opozarjajo, da je v Sloveniji vse pogostejša zloraba državnih sredstev za spodbujanje vladi naklonjenih propagandnih kanalov.
V letih 2020 in 2021 so v Sloveniji zabeležili precejšen porast števila primerov žalitev in obrekovalnih kampanj proti novinarjem. Spomnili so tudi na tvit predsednika vlade junija lani, v katerem je komisarko Sveta Evrope za človekove pravice Dunjo Mijatović označil za del "fakenews mreže". V poročilu so med drugim spomnili tudi na vdor nasprotnikov cepljenja v prostore RTV Slovenija.
Število opozoril o resnih grožnjah svobodi medijev v državah članicah Sveta Evrope se je leta 2021 povečalo za 41 odstotkov, in sicer z 200 v letu 2020 na 282 lani.
Poročilo omenja tudi dogajanje med javnimi protesti proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, tudi v Sloveniji
Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je v odzivu na ugotovitve poročila izrazila zaskrbljenost in obsodila napade na novinarje v Evropi. Ob tem je izpostavila nedavne napade ruske vojske na novinarje med vojno v Ukrajini, zaradi katerih je umrlo več novinarjev, in opozorila vlade na njihove obveznosti glede zaščite novinarjev, tudi v času vojne, so sporočili iz Sveta Evrope.
Obenem se je zahvalila novinarjem, ki na terenu poročajo o vojni in pri tem pogosto tvegajo lastno varnost, da bi javnosti iz prve roke posredovali informacije o konfliktu in njegovih dramatičnih posledicah za prebivalce Ukrajine.
Lani je v Evropi med opravljanjem svojega poklica umrlo šest novinarjev, od tega so bili štirje namenoma napadeni, izsledke poročila povzemajo pri Svetu Evrope. Zabeleženih je bilo 82 opozoril v zvezi z napadi na fizično varnost in integriteto novinarjev, kar je 51 odstotkov več kot leto pred tem. Veliko teh primerov je bilo zabeleženih med javnimi protesti proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, tudi v Sloveniji.
Skupno se je 110 opozoril nanašalo na primere nadlegovanja in ustrahovanja novinarjev. Teh so največ zasledili na Poljskem, v Rusiji, Srbiji, Sloveniji in Veliki Britaniji.
V poročilu so izrazili posebno zaskrbljenost zaradi vse večje zlorabe tožb zaradi obrekovanja z namenom utišanja medijev ter sprejemanja omejevalne zakonodaje pod pretvezo boja proti lažnim novicam, tujemu vmešavanju in pandemiji covida-19.
Med drugimi zaskrbljujočimi trendi so izpostavili zmanjševanje neodvisnosti javnih medijev in prevzem zasebnih medijev s strani vlad v več državah z namenom utrjevanja vladi naklonjenega medijskega okolja, pa tudi omejevanje poročanja, zlasti o migracijah, grožnje organiziranega kriminala medijem in elektronski nadzor nad novinarji.
Avtorji poročila ob tem izražajo obžalovanje, da so države članice Sveta Evrope v letu 2021 odgovorile le na tretjino opozoril, objavljenih na platformi.