(POGLED) Mirovni načrt s sto napakami

Tri leta je trajalo, da so po obljubi, da bodo presekali izraelsko-palestinski gordijski vozel, pretežno v Beli hiši in minimalno na ameriškem zunanjem ministrstvu pripravili mirovni načrt, ki so mu pompozno nadeli vzdevek bližnjevzhodni. Ta plan prihodnje ureditve na majhnem, a večno eksplozivnem koščku Bližnjega vzhoda je bil obljuba 46. predsednika ZDA Donalda Trumpa - v prvem trenutku močnemu judovskemu lobiju v ZDA, potem pa vse bolj njegovem dobremu prijatelju, izraelskemu premierju Benjaminu "Bibiju" Netanjahuju. V resnici se lahko imata za dobra prijatelja, saj je Bibi eden redkih, če ne edini svetovni politik, s katerim se Trump ni skregal.
Sinoči, ko je Trump predstavil dokument, ki naj bi razrešil 72 ali več let trajajoči izraelsko-palestinski konflikt, zato ni bil nihče prav nič presenečen, da je v njem še najmanj besed o miru. Načrt je namreč spisan tako, kot da bi ga pripravili v Netanjahujevem kabinetu, ne pa v Združenih državah Amerike. Povedano na kratko, načrt legitimizira izraelsko okupacijo velikega dela ozemelj, nekdaj predvidenih za samostojno palestinsko državo in zasedenih v dveh večjih vojnah, šestdnevni leta 1967 in jomkipurski šest let kasneje. Tako naj bi vse ilegalne naselbine, več kot 200 z okoli 600 tisoč prebivalci jih je Izrael zlasti v zadnjih nekaj letih zgradil na velikem delu okupiranega Zahodnega brega, trajno postale ozemlje judovske države. Plus dolina reke Jordan plus praktično celo sveto mesto Jeruzalem. Za katero je bil, zlasti zaradi ogromnega pomena za tri največje monoteistične svetovne religije, po ustanovitvi države Izrael maja 1948 predviden nevtralni status pod nadzorom mednarodne skupnosti. Šele kasneje se je porodila ideja, da bi bil Al Kuds, kot Jeruzalemu pravijo Arabci, prestolnica dveh držav, četudi ene še neobstoječe. Izrael ga je za svojo prestolnico razglasil po osvojitvi leta 1967, a brez mednarodnopravnega učnika. Dokler se ni pojavil Trump in svetega mesta skoraj poklonil Izraelcem, ko je tja iz Tel Aviva preselil ameriško veleposlaništvo. Sledile so mu zelo redke druge države.