
Da bi morali podnebne spremembe ustaviti že danes, v vseh poročilih in raziskavah dokazujejo znanstveniki. Da je planet deloma že vrglo s tečajev, pa kažejo temperaturni rekordi in redni ekstremi. Kljub temu da se pogajalci na podnebnih konferencah srečujejo že 24 let in se je leta 2015 zgodil za človeštvo prelomni pariški podnebni dogovor, konferenca še vedno ni presegla delitev na bogate in revne, vzpon desnega populizma z Donaldom Trumpom na čelu pa je oslabil moč za doseganje globalnega dogovora z bolj ambicioznimi zavezami. Dialog preprosto ne sme obtičati v poljski megli, opozarjajo znanstveniki, nevladniki, splošna javnost in velik del pogajalcev, a slab znak za Katovice je že to, da je največji sponzor podnebne konference nihče drug kot premogovna industrija.
Alarm zdaj
Trend ogrevanja planeta se je v letu 2018 nadaljeval, povprečna temperatura bo četrta najvišja izmerjena doslej, 20 najtoplejših zabeleženih let se je zvrstilo v zadnjih 22 letih, najtoplejša štiri v zadnjih štirih letih, poroča Svetovna meteorološka organizacija. Drugi znaki segrevanja so dvigovanje morske gladine, zakisanje morij, taljenje ledu na polih ter krčenje ledenikov, vedno več je ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so bili požari v Kaliforniji. Mnogi znanstveniki menijo, da smo že prečili točko povratka. "Nismo niti približno blizu ustavljanja sprememb.
Koncentracije toplogrednih plinov so na rekordni ravni, in če se bo trend nadaljeval, bomo priča segrevanju od tri do pet stopinj Celzija do konca stoletja," je poročilo organizacije pospremil generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas. "Vredno je ponavljati znova in znova, da smo prva generacija, ki popolnoma razume procese podnebnih sprememb, in zadnja, ki lahko ukrepa," pravi Taals, "saj vsaka desetinka stopinje pomeni spremembo za zdravje, dostop do hrane in vode, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, preživetje koralnih grebenov in morskega življa".
Evropa in svet na vročinskem udaru
Petsto županov največjih mest na svetu denimo ugotavlja, da bo zaradi podnebnih sprememb resno ogrožena javnozdravstvena infrastruktura njihovih mest, Lancetovo poročilo pa, da bodo posledice vročinskih valov v Evropi in vzhodnem Sredozemlju večje kot v Afriki in jugovzhodni Aziji zaradi velikega deleža ranljivih in starejših ljudi, ki živijo v mestih. V letu 2017 je bilo ogroženih 157 milijonov več ranljivih ljudi kot v letu 2000. Vroče razmere neposredno poškodujejo zdravje preko toplotnega odvajanja, vendar pa so zelo nevarni tudi dehidracija in poslabšanja bolezni, kot so bolezni srca. Toplota tudi poveča onesnaževanje zraka in težave z duševnim zdravjem. Zaradi izjemne toplote je bilo v letu 2017 izgubljenih 153 milijard delovnih ur, od tega 80 odstotkov v kmetijstvu.
Denar pred planetom
Zakaj opozorila ne zaležejo? Zaradi denarja. Pariški podnebni sporazum je podpisnicam namreč določil le zelo ohlapne obveze, pravzaprav so načrtovana zmanjšanja emisij (NDC) morale predložiti same. A po zavezah, ki so jih države predpisale sami sebi, sveta ne bi obdržali na še varnih vajetih - pri segretju za 1,5 stopnje do leta 2100, ampak bi se svet segrel za 3,5 stopinje Celzija. Zanimivo je, da sta stari onesnaževalki Indija in Kitajska industrijo in energetiko že toliko preoblikovali, da bi lahko dosegli svoje visoko zastavljene cilje za nižanje izpustov ogljikovega dioksida, medtem ko so ZDA še daleč od izpolnjevanja ciljev.
"Smo prva generacija, ki popolnoma razume procese podnebnih sprememb, in zadnja, ki lahko ukrepa"