Živimo v svetu, kjer podnebne in vremenske razmere niso več samoumevne. Da se prilagajanje podnebnim spremembam začne z razumevanjem podnebnih tveganj, to pa pomeni njihovo merjenje in upravljanje, so zapisali pri Svetovnem gospodarskem forumu (WEF), kjer v svojem novem poročilu Inovacije in prilagajanje v podnebni krizi: Tehnologija za novo normalno, ki so ga izdali januarja letos, obravnavajo pet podatkovno vodenih in digitalnih tehnologij, ki lahko imajo ključno vlogo pri globalnem prilagajanju podnebju. Tehnologije vključujejo krepitev analitike tveganja in podnebno varnih dobavnih verig, odzivanje na izredne razmere ter spodbujanje raziskav in razvoja za odkrivanje naslednje generacije podnebnih tehnologij.
V pol stoletja se je število ekstremnih vremenskih pojavov povišalo za 345 odstotkov.
Vplivi podnebnih sprememb v obliki ekstremnih dogodkov naraščajo v pogostosti in intenzivnosti, v poročilu o globalnih tveganjih za leto 2024 pa ekstremne vremenske pojave opisujejo kot drugo najresnejše tveganje v naslednjih dveh letih in najhujše v obdobju naslednjih desetih let. Dodajajo, da je skoraj polovica svetovnega prebivalstva občutljiva na vplive podnebnih sprememb, skoraj vsak sektor svetovnega gospodarstva pa je izpostavljen določeni stopnji tveganja, povezanega s podnebjem.
V zadnjih petdesetih letih se je število ekstremnih vremenskih pojavov globalno povišalo za 345 odstotkov, ekonomska škoda pa povzpela s 175 milijard v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na 1381 milijard ameriških dolarjev v obdobju med letoma 2010 in 2019.
Umetna inteligenca in droni
Tehnologijo v Svetovnem gospodarskem forumu vidijo ne kot "zdravilo", temveč kot sestavni del spodbujanja inovacij in zagotavljanja novih zmogljivosti za voditelje in skupnosti. Kot primer navajajo vremenske in podnebne modele, ki se hitro razvijajo s pomočjo umetne inteligence in postajajo vse bolj sofisticirani in natančni. UI je na primer dodala podatke o temperaturi površine morja v oceanske modele, česar v preteklosti niso upoštevali. Ta podatek je prinesel napredek v razumevanju o hitrosti gibanja oceanskega toka. Pri prilagajanju podnebju z uporabo umetne inteligence navajajo še pametne kanalizacijske sisteme, ki preprečujejo poplave med močnimi padavinami, in sajenje pridelkov, odpornih na sušo.
Droni lahko premagujejo velike razdalje, opremimo pa jih lahko z naprednimi kamerami in senzorji, denimo za zaznavanje različnih vremenskih nepravilnosti, pridobljeni podatki pa so opremljeni z natančno oznako geografskega položaja za zelo natančno lociranje. S pomočjo dronov lahko različne organizacije zbirajo vizualne podatke o podnebnih tveganjih in vplivih, pišejo. V praksi se brezpilotni letalniki že uporabljajo za spremljanje vodnih virov in nadzor nad pridelki. V povezavi z umetno inteligenco so na voljo že sistemi, ki v primeru primanjkljaja padavin sprožijo zalivalne sisteme. Svetovni gospodarski forum drone omenja tudi kot pomembne pomočnike pri iskanju in reševanju pogrešanih po podnebni katastrofi, sploh na težko dostopnih območjih.
Satelitsko opazovanje
Za lažjo vizualizacijo stanja se vse bolj uporabljata tehnologiji razširjene (AR) in navidezne resničnosti (VR). Tako domači uporabniki kot strokovni delavci si lahko ogledajo simulacijo vplivov podnebnih sprememb, spremenjene vremenske vzorce ali izgubo biotske raznovrstnosti. 3D-simulacije, ki so jih pripravili pri WFE, prikazujejo domino učinek vplivov podnebnih sprememb, kot je izginjanje arktičnega morskega ledu.
Center za naravo in podnebje
Center za naravo in podnebje, ki deluje pod okriljem Svetovnega gospodarskega foruma, je platforma, ki se osredotoča na zaščito okolja in spodbujanje trajnostnih praks. Njihovi cilji vključujejo doseganje ničelnih emisij, spodbujanje odgovorne rabe zemlje in oceanov ter izboljšanje upravljanja ključnih virov, kot so hrana, voda in surovine.
Za opazovanje Zemlje in zbiranje informacij o spremembah so v uporabi sateliti in vremenske postaje, tako zbrane ogromne količine satelitskih podatkov pa so znanstvenikom v pomoč pri razvoju novih načinov upravljanja s planetarnimi viri. WEF navaja, da so sateliti Evropske vesoljske agencije ESA razkrili nova spoznanja o zemeljskem podnebju predvsem na področjih taljenja ledu in virov sladke vode. Opazovanje dogajanja na Zemlji je ključnega pomena tudi za sisteme zgodnjega opozarjanja, na primer opazovanja nastanka orkanov, preden ti pustošijo.
Danes imamo na voljo napredne in zmogljive računalnike za hitro preračunavanje podatkov, pričakovati pa je, da bo kvantno računalništvo še pospešilo podnebno modeliranje, saj lahko napove procese, ki so bistveni za vremensko napoved, kot je denimo dinamika tekočin. Pri takšnih računskih operacijah se pokažejo omejitve tradicionalnih računalnikov. Postaja pa tudi superračunalništvo širše dostopno za pomoč pri izdelavi podnebnih modelov.