Administrator krške škofije Engelbert Guggenberger je zavrnil prošnjo hrvaške škofovske konference za letošnje obhajanje svete maše na spominski slovesnosti na Libuškem polju pri Pliberku. Tam naj bi se 18. maja znova zbrali predvsem hrvaški udeleženci, ki se spominjajo predaje ustašev, domobranov in tudi civilistov s strani britanskih zavezniških sil partizanom maja leta 1945. Mnoge so nato v Jugoslaviji komunisti zunajsodno pobili.
Na prireditvi na avstrijskem Koroškem so se dogajali tudi fašistični in ustaški incidenti in tudi zategadelj je Avstrija letos razširila prepoved nacističnih simbolov še na ustaške. Prepoved maše, pojasnjuje krška škofija, je "rezultat temeljite analize lanske prireditve, številnih pogovorov na ravni avstrijske in hrvaške škofovske konference ter s hrvaško govorečo katoliško skupnostjo na Koroškem in z uradom za varnost". "Maša na Libuškem polju je del politično instrumentalizirane prireditve, del politično-nacionalnega rituala, ki škodi ugledu Katoliške cerkve," so še dodali.
Opozorili so, da večina pogojev, ki jih je krška škofija lani zastavila za pridobitev dovoljenja za mašo, ni bila izpolnjena ali ni bilo možnosti, da bi jih izpolnili.
Hrvaško škofovsko konferenco je o odločitvi obvestil sekretar krške škofije Engelbert Guggenberger. Hrvaška škofovska konferenca je v sporočilu za javnost obžalovala odločitev katoliške cerkve na avstrijskem Koroškem ter zavrnila razloge za prepoved maše. Menijo, da prepoved maše za "žrtve velike tragedije hrvaškega naroda" pomeni "nespoštovanje" teh žrtev ter "pomanjkanje občutka za trpljenje nedolžnih".
Po navedbah hrvaških škofov je v preteklih letih, posebej pa lani, maša potekala "dostojanstveno, kot se spodobi za molitve katoliške cerkve".
Avstrijske oblasti so lani priprle šest hrvaški državljanov, ki so med žalno slovesnostjo 12. maja kršili avstrijske zakone o prepovedi poveličevanja nacizma. Večino so obsodili na pogojne kazni med 15 in 18 mesecev zapora. Pred kratkim so v Avstriji uveljavili tudi zakon, ki prepoveduje javno uporabo ustaških simbolov.
Žalna slovesnost za po drugi svetovni vojni pobitimi Hrvati, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, na Libuškem polju poteka od leta 1952. Organizator dogodka je bil tudi maja Častni pliberški vod s sedežem v Zagrebu, pokrovitelj manifestacije pa hrvaški sabor.
Iz urada predsednika hrvaškega sabora Gordana Jandrokovića so povedali, da načrtujejo pogovore s predstavniki katoliške cerkve na Hrvaškem in častnega pliberškega voda, preden se bodo odločili kaj bodo storili glede prepovedi maše pri Pliberku. Neuradno, naj bi o vsem že razpravljal častni pliberški vod, ki ima sedež v strogem središču Zagreba.
