Plenković zbral podpise za vlado

Hrvaška predsednica

Kolinda Grabar-Kitarović

je včeraj podelila mandat za sestavo nove hrvaške vlade predsedniku HDZ

Andreju Plenkoviću

, ki je zbral 91 podpisov (od 151) podpore saborskih poslancev. Plenković pričakuje, da bodo vlado v saboru potrdili v začetku prihodnjega tedna. Ustanovna seja sabora naj bi bila v petek.

Hrvaški kavelj 22

Vendar pa se mnogi opazovalci sprašujejo, kako bo ta vlada trajala, ko pa utegne že ob njenem spočetju priti do anomalij. Tako Večerov dopisnik iz Zagreba

Mladen Mali

opozarja, da je Plenković še pred prvo sejo sabora sprejel jamstva oziroma pogoje za sodelovanje Mosta v vladi. "Gre za izsiljevanje, kajti Most zahteva, da novi parlament o teh jamstvih glasuje še pred glasovanjem o vladi." To je svojevrsten kavelj 22. Kajti da bi ti pogoji lahko sploh bili sprejeti, bi morali najprej o njih razpravljati pristojni saborski odbori, ki pa še ne bodo oblikovani. Predvsem mora po razpravi

v odborih mnenje o njih obvezno izraziti vlada, ki še sploh ne bo izglasovana. Kritični glasovi na Hrvaškem se ob tem scenosledu sprašujejo, ali Most z ultimati ruši obstoječi parlamentarni sistem ali pa je kaj narobe s Plenkovićem, ki bi kot pravnik moral razumeti paradoksalni položaj, v katerega ga silijo.

Jamstva in posledice

Sogovornike smo nalašč spraševali o Mostovih zahtevah, sprva jih je bilo sedem, zdaj jih je pet. Gre za zniževanja stroškov v samoupravi prek sprememb volilnega sistema do takojšnje razglasitve ekskluzivne hrvaške ekonomske cone na Jadranu. Slednja namreč zadeva Slovenijo in je pravzaprav ponovljena zahteva iz leta 2003. Tega časa se je za Večer posebej spomnil

Borut Šuklje

, poznavalec Balkana in nekdanji slovenski veleposlanik: "Takratni hrvaški poskus seveda ni bil namenjen zaščiti jadranskih morskih bogastev ali razglasitvi zaščitenih ekoloških področij na morju. Bil je odziv na podpisan sporazum o meji med državama med tedanjima premieroma Janezom Drnovškom in Ivico Račanom, ki ga Zagreb ni hotel sprejeti. Obnovljeni predlog Mosta bo imel za posledico tudi enostransko določitev morskih meja." Šuklje dodaja, da ni naključje, da je do zahteve Mosta prišlo neposredno po tem, ko je ad hoc arbitražno sodišče za mejo med državama sporočilo, da bo sodbo, ki bi morala biti obvezujoča za obe državi, ne glede na lanski prisluškovalni škandal med slovensko agentko in arbitrom sprejelo v začetku prihodnjega leta. Šuklje pričakuje, da tudi Plenkovićeva vlada ne bo priznala sodbe, saj Zagreb že ponuja nove rešitve, naj se mejni spor preseli pred stalni mednarodni sodišči v Hamburgu ali Haagu. "Mislim, da se Plenković zaveda vseh posledic Mostove zahteve. Zato predvidevam, da bo skušal koalicijsko zavezo o razglasitvi morskega gospodarskega pasu časovno čim bolj oddaljiti," še pravi Šuklje. In res je Plenković v pogajanjih z Mostom dosegel, da bodo zahtevo za razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu na Jadranu obravnavali šele nekaj mesecev po oblikovanju vlade.

Včeraj je tako začel teči 30-dnevni rok, v katerem mora Plenković sestaviti vlado in jo predstaviti saboru. Hrvaški mediji že na veliko ugibajo o imenih novih ministrov in ugotavljajo, da v 14. poosamosvojitveni vladi ne bo veliko ministric. Most naj bi v vladi z največ 20 ministrstvi vodil štiri resorje.