Boris Jaušovec
S predsednico Kulturnega društva člen sedem za štajerske Slovence v Avstriji Susanne Weitlaner smo govorili ob vnovič znanih podatkih o prostovoljnem vpisu otrok na avstrijskem Štajerskem k pouku slovenščine v letošnjem šolskem letu. Že drugo leto zapored je padec vpisov opazen. Tokrat jih je le 246, lani jih je bilo 336, še pred pandemijo, torej v šolskem letu 2019/20, pa rekordnih 474.
Pandemija in manj otrok
"Gotovo ima na vpis otrok k slovenščini vpliv pandemija covida-19, ki pravzaprav še traja. Otroci so utrujeni, imeli so pouk na daljavo, ne morejo biti gotovi, da bodo tudi to šolsko leto sploh nemoteno hodili v šolo. Redni ritem izobraževanja se je na nek način prekinil. K manjšemu vpisu pripomore tudi manjše število otrok v naši zvezni deželi," ocenjuje sogovornica. Otroci so tudi vedno bolj obremenjeni in starši velikokrat rečejo, saj je dovolj, če otrok gre enkrat na teden h klavirju in nogometu. Kajti tudi pouk slovenščine, ki je na avstrijskem Štajerskem v največji meri in predvsem še zmeraj prostovoljni predmet, je zanje kljub prijaznemu učenju dodatna obremenitev. Zato si predsednica Kulturnega društva želi, da bi bila slovenščina na Štajerskem del rednega pouka, kakor sta nemščina in angleščina: "Lahko bi bila tudi ljudska šola dvojezična ali pa vsaj v njej slovenščina vsa štiri leta obvezni predmet. Seveda že slišim protiargumente, da bi to bila prisila, pa da Slovenci večinoma že znajo dobro nemško, zato to ni potrebno ... No, saj, če bi v ljudski šoli predmete lahko sama izbirala, si tudi ne bi izbrala matematike, a ne? Vedno bo kak predmet, ki komu ne ugaja, zato mislim, da slovenščina, vsaj ob štajerski južni meji ne bi mogla škodovati."
V Gradcu se medtem ponašajo, tak je bil naslov razstave, da v mestu govorijo že 150 jezikov. "Bilo je veliko priseljevanja, nekateri govorijo dva, tri tuje jezike. V Gradcu se slovenščina ponuja kot pouk materinščine, vendar nima statusa, kot ga ima po manjšinskem šolskem zakonu slovenščina na Koroškem ali hrvaščina na Gradiščanskem. Takega zakona na Štajerskem ni. Za zdaj je tako, da v Gradcu, na šoli St. Andrä, ostaja konstantno število otrok, vpisanih k prostovoljnemu pouku slovenščine. Se pa v dveh urah ne more nadoknaditi vsega, kar manjka. Nekateri imajo dobro znanje, drugi slabše, a važno je ohranjati veselje do učenja jezika, Gre za podporo jeziku, za motivacijo, da se otroke in starše povabi k branju. In učiteljica Tatjana Vučajnk jih zna pritegniti k bralni znački in seveda h konverzaciji," razlaga sogovornica.
Pa slovenski gastarbajterji?
Vse več Slovencev je v zadnjih letih našlo delo na avstrijskem Štajerskem. Toda če imajo otroke in živijo v Avstriji, jih ravno ne vpišejo k pouku slovenščine. Zakaj? "Nekaj teh vpisov je. A je tako, da je meja oziroma stara domovina blizu, in ne čutijo te potrebe. Mnogi menijo, da če doma govorijo z otroki slovensko, je to dovolj. Deloma je starše tudi strah, da bi otroka to motilo pri nemščini ali pa da bi ga zmerjali z južnjakom, jugosom. Želijo raje, da se otrok čim prej nauči nemščine, kar ni slabo. Toda opismenjenje je potrebno seveda tudi v materinščini. Če je eden od staršev nemško govoreč, nemščina v družini še prej prevlada. Nikakor za to ne bi okrivila staršev. Mnogi se potrudijo, da bi ohranili slovenščino, vendar jih zavrnejo lastni otroci. Ti vedo ali čutijo, da drugim sošolcem tega napora ni treba vložiti. Vendar to prepričanje v otroku ne vztraja vedno. Velikokrat otrok v starejših letih ugotovi, da je zavoljo tega lahko bolj poseben, in ga slovenščina začne zanimati. Zato je tako važno, da ohranimo ponudbo slovenskega pouka na Štajerskem in ga povežemo s pozitivnim odnosom."
Susanne Weitlaner tudi uči slovenščino in na srednji gozdarski šoli HBLA v Brucku an der Mur. Pri njej je bilo letos več vpisov k slovenščini, 17, lani le sedem. Kako to pojasnjuje? "Dijaki imajo na razpolago štiri obvezne izbirne predmete. Dva jezikovna, poleg slovenščine še italijanščino, in dva gozdarska, negovanje dreves in vodovarstvo. Seveda na gozdarski šoli ni ravno veliko jezikovno nadarjenih otrok. Letošnje število vpisov je lepo, vendar niha." Zakaj se dijaki sploh odločijo za slovenščino? "Razlogi so različni. Sedaj imam med dijaki tri Korošce. Eden med njimi je itak koroški Slovenec. Zanj je to lahko. Drugi pa rečejo, da jim je zanimivo spoznavati en slovanski jezik, sploh ker bi v gozdu lahko imeli hitro stik s kakšnimi slovanskimi sodelavci. Nekateri menijo, da se do italijanščine pride lažje kot do slovenščine, pa zato vzamejo slovenščino. Nekaj vplivajo starši. Največkrat pa se za vpis odločijo, ker se je tako odločil prijatelj, s katerim se družijo ali sedijo v klopi."
Zvezna gimnazija Borg v avstrijski Radgoni ima letos 36 vpisov k slovenščini, ki je tam lahko tudi maturitetni izbirni predmet. Lani jih je bilo 44. "To so vsi slovenski državljani. Nemško govoreči nimajo možnosti, da bi se pridružili tej skupini dijakov, ki prihaja iz Slovenije, saj takega znanja jezika pač nimajo. Hkrati pa ni dovolj prijav, da bi na Borgu imeli zanje slovenščino kot predmet tujega jezika," pravi Susanne Weitlaner.
Iskanje učiteljev in vzgojiteljev
Na spisku prijav opazimo, da so v nekaterih ljudskih šolah pretekla leta imeli ponudbo slovenščine, letos pa je nimajo. Zakaj prihaja do tega? "Z nekaterih šol so pisali na šolski urad, da je interes, pa ni učitelja. Ponudila sem jim, da se obrnejo name, vendar nato odgovora ni bilo. Zdi se mi škoda, ker če bi za to pravočasno izvedeli, bi kaj uredili. Seveda učiteljev slovenščine ni na pretek, a Slovenija je blizu in bi se verjetno dalo koga najti. Tako se prelahko uniči nek angažma, ki je mogoče prej trajal leta. Pozitivno pa je, da je v sklopu programa Erasmus plus kar nekaj skupnih čezmejnih šolskih projektov med glasbenimi, ljudskimi oziroma osnovnimi šolami in gimnazijami. Otroci iz avstrijske Štajerske pridejo skupaj s tistimi iz Slovenije.Ti projekti se jim zdijo sijajni, radi se družijo, spoznavajo in se igraje še česa naučijo. Decembra bo tudi že šesto srečanje avstrijskih in slovenskih učiteljev oziroma pedagogov, kjer se dogovorijo o skupnih temah in projektih. Te projekte, ki smo jih že izpeljali, bomo sedaj predstavili še na skupni digitalni platformi, da ne pozabimo nanje. V Avstriji marsikdo ne ve, da njihove šole zelo uspešno sodelujejo s slovenskimi." Prav s pomočjo Erasmusa plus imajo v ljudski šoli v Račji vasi/Ratschendorfu k slovenščini kot obveznemu izbirnemu predmetu oziroma vajam vpisanih največ, 82 otrok.
Kako pa je z vrtcem z dvojezično skupino v Gradcu? "V Avstriji primanjkuje vzgojiteljic. Zategadelj so v vrtcu zmanjšali ponudbo in nimajo več celodnevne oskrbe. Mnogi starši so otroke iz vrtca izpisali. Vzgojiteljica, ki govori slovensko, je ostala, vendar nima več svoje dvojezične skupine s 25 otroki. Z otroki, kakšnih sedem jih je, ki govorijo slovensko, še naprej govori slovensko, le v svoji skupini niso več," odgovori Susanne Weitlaner.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
