Okoljevarstveno gibanje: Evropejci ostajajo na tleh

Švedski neologizem "flygskam" pooseblja fenomen 21. stoletja - ob letenju občuten sram in slabo vest zaradi negativnega učinka letalskega prometa na okolje. Omejevanje dviga globalne temperature na dve stopinji Celzija - cilj, h kateremu se je mednarodna skupnost zavezala s pariškim sporazumom - zahteva omejitev letnih emisij CO2 na manj kot dve toni na osebo. Prebivalci globalnega severa se zavezi trenutno ne približujejo. Po podatkih Svetovne banke Slovenci proizvedemo približno 6,2 metrične tone na prebivalca, kar je sicer nekoliko manj od evropskega povprečja, ki znaša 6,4 tone, a daleč od zastavljenega cilja.
Zračni promet je odgovoren za dva odstotka vseh emisij, za katere je mogoče kriviti človeka, kažejo podatki Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA), v zadnjih letih pa le še narašča. Čeprav se je energetska učinkovitost letal v zadnjih dveh desetletjih izboljšala, v povprečju potrebujejo le še od tri do štiri litre goriva na osebo na 100 kilometrov, je letenje še vedno okolju najbolj škodljiv način potovanja.

Službo sprejel pod pogojem, da mu ne bo treba leteti

Švedi veljajo za ene najpogostejših letalcev na svetu: leteli naj bi sedemkrat pogosteje kot povprečen Evropejec, čeprav država velja za eno bolj zelenih in danes predstavlja vodilno silo evropskega podnebnega aktivizma. Paradoks je lani izpostavil švedski športni zvezdnik Björn Ferry, ko ga je javna televizija SVT najela kot komentatorja pretekle zimske športne sezone. Ponudbo je sprejel pod pogojem, da mu na tekmovalna prizorišča na Norveškem, v Italiji in Sloveniji ne bo treba leteti. Njegov bojkot letalskega prometa so kmalu podprli številne švedske medijske osebnosti in okoljski aktivisti, tudi Greta Thunberg, ki na vse protestne shode in govore prispe z vlakom, svoja potovanja pa pogosto ovekoveči na družbenih omrežjih.

S pomočjo družbenih omrežij presegli švedske meje

Socialna omrežja so omogočila hitro širjenje neologizma, ki na instagramu, twitterju ali facebooku postane priročen hashtag. V švedski facebook skupini Tagsemester več deset tisoč uporabnikov izmenjuje alternativne potovalne nasvete. Nekdaj pogosti letalci poročajo o svojih izkušnjah, poslovneži pišejo, da se na sestanke znotraj Evrope po novem odpravljajo z nočnimi vlaki, akademiki zavračajo vabila na nenujne tuje konference in poskušajo čim več sestankov s tujimi kolegi opraviti s pomočjo video klicev. Izven namenskih skupin sta na instagramu priljubljena še hashtaga #jagstannarpamarken (ostajam na tleh) in #Tagskryt (bahanje z vlakom). Ideja zadnjega je nadomestiti tipične fotografije letalskih kril, s katerimi se uporabniki omrežij radi pohvalijo ob začetku svojega potovanja, namesto tega pa razširiti idejo, da je pravzaprav potovanje z vlakom tisto, s čimer bi se lahko pohvalili.

Dražje alternative ali ostajanje doma?

"Z racionalnega vidika je letalo pogosto najcenejša in najhitrejša izbira, zato se je težje odločiti za alternativno prevozno sredstvo," priznava Luka. "Zaradi neobdavčitve letov in letalskega goriva letala ostajajo cenejša od drugih prevoznih sredstev. Zato je toliko bolj pomembno, da se na nacionalni in mednarodni ravni več vlaga v trajnostno mobilnost, železniški transport in druge okolju prijaznejše opcije. Tudi skozi večjo obdavčitev letalskega prometa," še doda. Podobno razmišlja tudi Mikolaj, ki ga okoliščine občasno še prisilijo v letenje: "Čeprav je potovanje po Evropi vse lažje, je še vedno veliko priročneje izbrati letalo ali avto, še posebno kadar potovanje z avtobusom ali vlakom traja dvakrat dlje."

IATA: Če trenda ne naslovimo, se bo sentiment razširil

Čeprav natančnih številk o tem, koliko ljudi opušča letenje, ni, pa trend zaznavajo tudi znotraj letalske industrije. Rickard Gustafson, direktor skandinavske letalske družbe SAS, ki je močno izpostavljena spremembam v regiji, je gibanje označil kot razlog za petodstotni padec števila potnikov v prvem četrtletju letošnjega leta. V istem obdobju se je namreč število letalskih potnikov drugje v Evropi povečalo za skoraj enak delež. Tudi v turistični agenciji Thomas Cook so v letošnjem polletnem poročilu zapisali, da gibanje proti zračnemu prometu v njihovi severnoevropski podružnici opazno vpliva na turistični apetit za poletje v tujini. Nizozemska letalska družba KLM pa je v kampanjo ob letošnji 100. obletnici delovanja celo vključila pozive, naj potniki letijo manj, še posebno na krajših razdaljah, kjer je vlak primerna alternativa.