Odnos predsednikov pod lediščem

V javnosti je veliko prahu nedavno dvignilo nasprotovanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića vstopu Finske in Švedske v zvezo Nato. Očitajo mu, da položaj skandinavskih držav izkorišča za pogojevanje in izsiljevanje. Milanović namreč od zahoda pričakuje ureditev razmer v Bosni in Hercegovini (BiH), zato zahteva spremembo volilne zakonodaje, ki bi domnevno izboljšala položaj v BiH živečih Hrvatov, saj tem ni priznan status entitete. Hrvate v predsedstvu BiH zastopa Željko Komšić. Toda tega so večinoma izvolili Bošnjaki, pa ga ne marata ne Milanović ne hrvaški premier Andrej Plenković. Premierov favorit za Komšićevo mesto je Dragan Čović, vodja bosanske HDZ. Milanovićev predlog podpirajo tri hrvaške stranke v BiH, zanimivo, ne pa HDZ BiH.

"Ali nam je res neka Finska pomembnejša od položaja Hrvatov v BiH? Dokler ne bo sprememb volilne zakonodaje v BiH, sabor ne bi smel ratificirati nobenega vstopa v Nato," je bil odločen Milanović. Zunanji minister Goran Grlić Radman se je na Milanovićeve izjave odzval z ogorčenjem, češ da jim na zunanjem ministrstvu pregorevajo telefoni, saj tuji diplomati sprašujejo, kaj neki se dogaja na Hrvaškem. Odzval se je tudi Plenković, ki je povedal, da je volilna reforma v BiH mogoča le ob dogovoru z Bošnjaki, in zagotovil, da Hrvaška ne bo blokirala Finske in Švedske pri vstopu v Nato. Milanovićeve težnje je označil za ekshibicionistične.

Odnos Milanovića in Plenkovića je zapleten že od nastopa Milanovićevega mandata v začetku 2020. Čeprav prihajata iz glavnih rivalskih strank HDZ in SDP - Milanović sicer ni več član SDP, je pa bil njen dolgoletni voditelj - pred dvema letoma ni bilo pričakovati, da bosta prva moža države zabredla v vsakodnevno blatenje v izjavah in na družbenih omrežjih. Milanović je zavzel arogantno, fakinsko držo. Politikom HDZ je nadel posmehljive vzdevke, predsednika sabora Gordana Jandrokovića je oklical za Njonja, obrambnega ministra Maria Banožića za Malega Baneta, desničarskega poslanca Hrvoja Zekanovića pa za Šargarepića (rekli bi Korenčkarja). Ohol je tudi do novinarjev. Hrvaško radiotelevizijo (HRT) je oklical za Yutel, novinarska vprašanja prekinja, če mu niso všeč, z manipulativnimi odgovori igra žrtev. Z namišljeno suverenostjo je prepričan, da ima prav le on, vsi drugi pa delajo narobe in so v zmoti. Plenković pa mu ne ostaja dolžan, le da mu odgovarja na malce bolj prefinjen način.

V preteklosti sta se sporekla zaradi pravosodja in izbire vrhovnih sodnikov, korupcije znotraj kadrov HDZ, nakupa vojaške opreme in pri ukrepih za zajezitev koronavirusa. Milanović je namreč ostro nasprotoval nošenju zaščitnih mask, stroge ukrepe v Avstriji je označil za fašistične, kar je Plenković izkoristil in ga oklical za antimaskerja. Letos je sledilo rahlo zatišje, nato pa je aprila spet počilo zaradi predloga odvetnika Anteja Nobila o pomilostitvi dveh bivših agentov Udbe, obsojenih zaradi umora. Milanović je predlog zavrnil in namignil, da za tem stoji Plenkovićev HDZ - in jih označil za udbaše. Spričo tega je Plenković napovedal vladni bojkot predsednika, ker da je Milanović šel čez vse meje. Ta mu seveda ni ostal dolžan in je Plenkovića in vlado zmerjal z bando in še zmagoslavno pripomnil, da mu je v čast, če ga ta bojkotira.