Nizki start izzivalcev z desne in leve

Pred hrvaškimi rednimi, a vendar predčasnimi parlamentarnimi volitvami to nedeljo smo po telefonu govorili z Dejanom Jovićem, politologom z zagrebške Fakultete za politične vede.
Vodilni stranki, HDZ in SDP, ki vodi koalicijo z manjšimi levimi strankami, poimenovano Restart, sta dokaj izenačeni. Vendar pa na zadnjih volitvah skupaj ne dosegata več absolutne večine glasov, zato bosta verjetno primorani sklepati vladne koalicije?
"Obe veliki hrvaški stranki, zdaj vladajoča HDZ in SDP s koalicijo nekih manjših strank v posameznih volilnih enotah, po zadnjih meritvah javnih mnenj skupaj komaj sežeta do 50 odstotkov glasov. Imate prav, to je veliko manj, kot je bilo še na volitvah leta 2016. Tedaj sta ti stranki zares dominirali in sta skupaj prepričali več kot 70 odstotkov vseh volivcev. Če pogledava še predsedniške volitve z začetka letošnjega leta, sta v prvem krogu glavna kandidata SDP in HDZ, Zoran Milanović in Kolinda Grabar Kitarović, skupaj zbrala le še 50,6 odstotka glasov. Zato me zanima, ali se bo na nedeljskih volitvah še ohranil ta dvopolni karakter hrvaške politične scene, ali pa bo kateri od strank izzivalk, recimo, z desne Domovinskemu gibanju ali Mostu, to lastnost hrvaškega političnega prostora uspelo predrugačiti."
Kaj kažejo ankete, predvolilni ratingi?
"Po več javnomnenjskih raziskavah naj bi Restart v nedeljo od 151 saborskih mandatov dobil od 56 do 60 poslanskih mest, HDZ od 53 do 56, Domovinsko gibanje od 15 do 19, Most od tri do šest in leva koalicija pod imenom Zmoremo, ki se prvič pojavlja kot izzivalka SDP z leve, pa od dva do pet mandatov. Druge strančice se bodo morale zadovoljiti z dvema ali tremi poslanskimi sedeži, manjšine pa jih zajamčeno dobijo osem. Če bo tako, nihče ne bo mogel vlade sestaviti samostojno, kot pravite. Ostaja tudi odprto, ali bi HDZ premiera Andreja Plenkovića za vlado zadostovala koalicija z Miroslavom Škorom iz Domovinskega gibanja. Kajti Plenković ima z Mostom številne medosebne zamere, tako da bi mu Škoro morda bolj ustrezal. A je tudi tukaj težava, saj Škoro v koaliciji noče manjšin, sploh pa ne srbske SDSS z Miloradom Pupovcem na čelu. HDZ ima še eno težavo. Če bodo volitve pokazale, da HDZ ne bo premagal SDP Davorja Bernardića, bo upravičenost, da vlado oblikuje HDZ zelo nizka. In kot rečeno, Škoro HDZ za vstop v vlado že postavlja neke ultimate, ki pa pod vprašaj postavljajo dediščino prvega Plenkovićevega mandata na mestu predsednika vlade. V tem mandatu od leta 2016 se je Plenković vztrajno pomikal k sredini, v koaliciji je imel tako manjšine kot HNS, vpliv lastne desnice pa je precej marginaliziral. Če bo torej HDZ pristal na Škorove pogoje, bi moral ta kurz radikalno obrniti na desno, kar bi ogrozilo Plenkovićev položaj, sploh če HDZ ne bi bila zmagovalka volitev. Plenković je nedavno z 80 odstotki glasov prepričljivo zmagal na volitvah v stranki.
Alternativa temu je torej SDP oziroma koalicija Restart, ki pa bo, četudi dobi 60 mandatov, morala vladno koalicijo oblikovati še s koalicijo Zmoremo in manjšinami, pa morda še s kakšnim individualnim poslancem. Tudi ta scenarij je povsem negotov."
Zakaj pa ne velika koalicija?
"Veliko koalicijo sta obe, HDZ in SPD, že vnaprej javno ovrgli. Ampak o veliki koaliciji se kljub temu govori izza scene v nekaterih krogih obeh strank. Velika koalicija ostaja zgolj kot absolutno zadnja možnost, prej je treba poskušati vse druge opcije. Prva bi bila oblikovanje koalicije s partnerji, torej SDP na levo, HDZ na desno. Druga opcija je poskušati z manjšinsko vlado. Pri tem je koaliciji Zmoremo zgled slovenska Levica, ki je od zunaj podpirala vlado Marjana Šarca, pa tudi poslanci manjšin bi lahko počeli enako, Ti bi Plenkovića podpirali, ne bi pa bili del vlade. Tretja opcija je celo pred četrto opcijo, to je pred veliko koalicijo, in to so nove volitve. Pri tretji in četrti možnosti bo največ odvisno od tega, kako bosta potekali epidemija in gospodarska kriza. Če se bo jeseni v vsej razsežnosti pokazalo, kako slabo se je v tem času odrezal hrvaški turizem, bo sledila velika gospodarska kriza. Tedaj bi akterki lažje pojasnili javnosti, da je treba formirati vlado velike koalicije za omejen čas, morda za leto ali dve. Velika koalicija je zmeraj tvegana, ker vsi drugi obtožujejo HDZ in SDP, da sta si že tako preveč blizu skupaj, da tajno sodelujeta, da bi obdržali svoj duopol in bi tako še naprej le ti dve stranki upravljali vse. Torej velika koalicija bi samo še okrepila Škora in Zmoremo, saj bi slednji volivcem takoj servirali tezo, češ, o tem smo vam ves čas govorili!"
Kakšna pa je bila predvolilna kampanja? K nam je, denimo, pljusknila tudi debata o primernosti ustaškega pozdrava Za dom spremni.
"Na Hrvaškem še zmeraj vztrajajo določene identitetne in ideološke delitve. To se vidi tudi v tem, da skuša hrvaška desnica legalizirati in celo normalizirati pozdrav Za dom spremni. Menijo, da se je ta pozdrav v vojni v devetdesetih letih očistil in ga ni mogoče več povezovati z ustaštvom, pač pa z branilci v tej domovinski vojni. Vlada je to temo ignorirala, upajoč, da bo debata izginila - kakor tudi virus - kar sama od sebe. A to se ni zgodilo. Še bolj skrb vzbujajoče pa je to, da Vukovar ni več ne pod HDZ, ne pod SDP in ne pod SDSS. Kajti župan Vukovarja Ivan Penava - bil je kandidat za namestnika predsednika HDZ, pa je izgubil - se je pridružil Škoru. Glavna točka njunega programa pa je popolna kontrola nad popisom prebivalstva prihodnje leto. V Vukovarju pa so cirilični javni napisi odvisni od vsaj 30 odstotkov srbskega prebivalstva v mestu. Vukovar je tudi zunaj nadzora osrednjih oblasti in tam so se začeli dogajati fizični incidenti med navijači Dinama in Partizana. Ti s seboj nosijo potencial, da prerastejo v medetnični konflikt. Drugi pojav na tej identitetno-ideološki fronti je enakopravnost žensk. Presenetljivo se je naenkrat pojavilo vprašanje pravice do splava. Domovinsko gibanje in Most zagovarjata zelo trda stališča, da splav ne sme biti dovoljen niti v primeru posilstva. To je nova tema na Hrvaškem, ki je omenjeni stranki prikazala v zelo radikalni luči. Odprlo se je še vprašanje volilnega zakona, v katerem bi omenjeni stranki želeli zelo zmanjšati vlogo manjšin. Zahtevata tudi referendum, s katerim bi prenovili hrvaško ustavo v konservativno, proorbanistično smer. Zmanjšala bi se vloga neodvisnih medijev in političnih strank, okrepila pa naj bi se neka populistična struja, kjer naj bi ljudstvo odločalo o vsem."
Kaj pa je v kampanji umanjkalo?
"Ni bilo nobene resne debate o gospodarstvu. SDP in HDZ se sicer strinjata, da bi morala država subvencionirati delodajalce in delojemalce, ki jih je prizadela koronakriza. Vendar pa ni bilo nobene razprave o alternativnih gospodarskih politikah razvoja. Kaj se bo zgodilo, če turizem na Hrvaškem na srednji ali dolgi rok na način, kot smo ga poznali, ne bo več mogoč? Tudi ni bilo veliko diskusije o migracijskih trendih, pri čemer mladi ljudje množično zapuščajo Hrvaško. Oziroma, kaj bo, če se bodo zavoljo koronakrize ti ljudje nemara vrnili? Bodo ostali brezposelni ali bodo dobili priložnost? Tudi ni bilo veliko govora o zunanji politiki, politiki tukaj nimajo novih zamisli. Primanjkovalo je še razmisleka o medgeneracijski solidarnosti. Najbolj ogrožene skupine ljudi, se je izkazalo v tej krizi, so bili najprej starejši, zdaj, ko prihaja gospodarska kriza, pa mlajši. Nihče ni govoril o tem, kako bi to medgeneracijsko situacijo lahko popravili."
Turizem je pomemben za Hrvaško. Morda je Plenkoviću k popularnosti pripomoglo letošnje prvo polletno hrvaško predsedovanje Evropski uniji, čeprav je to dejstvo v veliki meri prekril koronavirus. Julija pa je Hrvaška kljub temu, da iz Bruslja takega priporočila ni bilo, odprla svojo mejo z Bosno in Hercegovino (BiH), ki pa ima težave z vnovičnim širjenjem virusa. Je to Zagreb res storil zavoljo turizma ali pa ima to več zveze z nedeljskimi volitvami?
"Da, najprej je Hrvaška mejo z BiH zaprla, češ da ima država preveč okuženih. Po pritožbi predsednika Hrvaškega narodnega sveta v BiH Dragana Čovića, kako so tamkajšnji Hrvati spričo tega razočarani, je spremenila svojo politiko. Ena stvar je, da si Hrvaška želi čim več tujih turistov in zato odpira meje in na njih nima nekih restriktivnih ukrepov. Vendar pa je to tudi povezano z volitvami. Kot veste, bosansko-hercegovski Hrvati lahko glasujejo na hrvaških volitvah, pri čemer HDZ ni več edina stranka, za katero glasujejo. Diaspora je na posebna volilna enota, ki da tri poslance, ki so lahko na koncu zelo pomembni. Toda zdaj tudi Domovinsko gibanje in Most s sedežem v Metkoviću blizu Hercegovine smeta računati na glasove iz BiH. Zato se je HDZ zavzel za odprtje meje z BiH, saj ima veliko bosanskih Hrvatov imetje in dokumente tudi na Hrvaškem. Pa mnogim je bližje iti glasovat čez mejo na Hrvaško, kakor pa se na volišče peljat, recimo, v Sarajevo.
Sedanja vlada si več zaslug kot s predsedovanjem EU pripisuje za obvladovanje epidemije. Do včeraj smo imeli skupaj okoli 3000 okuženih in 112 mrtvih, kar je malo. Plenković je z volitvami pohitel in ni čakal na november ali december. Ne zgolj zato, ker je hotel kapitalizirati hrvaško predsedovanje EU, pač pa predvsem zato, ker se bo šele jeseni videlo, koliko bo propadla turistična sezona vplivala ne le na javni proračun, pač pa tudi na žepe ljudi. Kajti turizem pomeni 24 odstotkov hrvaškega BDP."