Neofašisti v Italiji dvigujejo glas

Bojan Brezigar Bojan Brezigar
28.12.2022 18:57

Svojih simpatij do polpretekle fašistične zgodovine ne skrivajo niti najvišji politiki.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Predsednik senata Ignazio Benito La Russa je odkriti neofašist, a v primeru bolezni ali daljše odsotnosti predsednika republike bi postal prvi človek Italije.
Reuters

Danes se želim spomniti 26. decembra izpred 76 let, ko je v Rimu nastal MSI. Slava ustanoviteljem in aktivistom MSI. S temi besedami se je Isabella Rauti, državna podsekretarka na ministrstvu za obrambo, v ponedeljek spomnila obletnice ustanovitve neofašistične stranke MSI, Italijanskega socialnega gibanja. Obletnico je zaznamoval tudi predsednik senata Ignazio Benito La Russa, ki je priložnostni izjavi dodal obrazložitev, da v imenu stranke MSI črka M spominja na Mussolinija, črki S in I pa na Salojsko republiko RSI, ki jo je po kapitulaciji Italije leta 1943 v severni Italiji ustanovil Mussolini po nalogu Adolfa Hitlerja in je znana po številnih grozodejstvih. Oba, Rautijeva in La Russa, pripadata stranki Bratje Italije, ki jo vodi sedanja italijanska premierka Giorgia Meloni.

Isabella Rauti je hči Pina Rautija, neofašista, ki je bil obtožen za atentat na trgu Fontana v Milanu decembra 1969, v katerem je bomba ubila 17 ljudi. Ta napad je pomenil začetek strategije nasilja neofašističnih organizacij; sledila mu je vrsta atentatov vse do 80. let prejšnjega stoletja z desetinami smrtnih žrtev, najhujši je bil bombni napad na železniški postaji v Bologni avgusta 1980, v katerem je bilo ubitih 85 ljudi. Rauti je bil sicer oproščen, ampak njegove pripadnosti neofašističnim organizacijam so znane. Ignazio Benito La Russa pa pripada neofašistični družini, bil je član stranke MSI in je znan kot častilec Benita Mussolinija. Doma ima več njegovih kipov, znan pa je tudi po tem, da je pogosto dvigal roko v fašistični pozdrav. Pred kratkim je izjavil, da ne bo praznoval 25. aprila, ki je v Italiji praznik osvoboditve. Dodati je treba, da je predsednik senata druga najvišja funkcija v Italiji, za predsednikom republike, katerega nadomešča v primeru, da predsednik ne more opravljati svoje funkcije ali je dalj časa v tujini.

Izjavi sta v Italiji povzročili veliko razburjenje. V času, ko se v senatu končuje postopek za odobritev finančnega zakona za prihodnje leto in so torej odnosi med večino in opozicijo zelo napeti, je šlo za očitno prilivanje olja na ogenj. Z ostrimi protesti so se oglasili predvsem predstavniki Demokratske stranke. Nekdanja predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini, pripadnica levice, je zahtevala odstop La Russe, protestirali so predstavniki vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI in tudi predstavniki judovskih skupnosti. Protestirala je tudi slovenska senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, ki je med drugim poudarila, da so bili pripadniki stranke MSI "med najbolj gorečimi in nestrpnimi zanikovalci identitete slovenske narodnostne skupnosti v Italiji".

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta