"Dobro leto pred parlamentarnimi volitvami smo priča političnemu spopadu na nož do zadnjega upokojenca. Po zadnjih podatkih Zpiza je upokojencev več kot 647 tisoč, državljanov z volilno pravico na zadnjih volitvah v Evropski parlament pa je bilo 1.689.602. Samo primerjava teh številk pove vse, zakaj se slovenski politiki tako grebejo za volilne glasove upokojencev. Za populacijo v zrelih letih velja, da med vsemi starostnimi kategorijami prebivalstva v največji meri in najbolj disciplinirano hodi na volitve. Upokojenci v resnici tako odločajo, kdo nam bo vladal.
Ni bolj politično zlorabljene populacije, kot so (bili) upokojenci. Koliko politične demagogije je bilo izrečene na njihov račun tako od levih kot desnih politikov. Slovenija je bila celo ena tistih eksotičnih držav, ki je imela posebno upokojensko stranko (Desus) ne samo v parlamentu, ampak celo v vladi. Ne samo v levih vladah, Desus je bil v vladni koaliciji trikrat, ko je bil premier Janez Janša. Karl Erjavec je imel vedno polna usta upokojencev, Alenka Bratušek, ki je s svojo propadlo stranko šla tudi po njegovi poti, prav tako. Ne eden ne drugi se na zadnjih volitvah nista več uvrstila v državni zbor. Prazen politični prostor pa zdaj poskuša zasesti Janez Janša. Na zadnjem shodu Ruparjevih upokojencev so padle maske. Namesto napovedanih 50 tisoč, samo kakih šest tisoč udeležencev, ki jih je vendarle nagovoril skriti pobudnik tega političnega satelita, predsednik SDS. Ker Pavlu Ruparju po dveh letih zborovanj počasi pojenjuje sapa, Janša poskuša reševati, kar se rešiti da. /.../ Upokojenci bodo do volitev gotovo ena glavnih političnih tem. /.../ Ni naključje, da je vse to politično grmenje prav zaradi upokojencev. Vlada Roberta Goloba, njen resorni minister Luka Mesec nameravata do konca mandata pod streho pripraviti pokojninsko reformo."
