Ameriški mediji se čudijo na videz osupljivemu povratku nekdanjega podpredsednika Joeja Bidna, ki je v tekmi za predsedniškega kandidata demokratov že veljal za odpisanega. Supertorek, ko je izbiranje demokratov potekalo v 14 zveznih državah, je zasukalo podobo, Biden je zmagal v vsaj devetih, zasenčil do takrat vodilnega Bernieja Sandersa in nenadoma postal skoraj neizbežna usoda demokratov v boju za Belo hišo.
Ostajata Biden in Sanders, drugi se poslavljajo
Aktiviral Obamove volivce
"Zelo smo živi!" je vidno poživljeni Biden pozdravil množico veselih podpornikov. Tudi v trenutku zmagoslavja je njegova kampanja še vedno na robu kaosa, za trenutek je zamenjal ženo in sestro, na oder so vdrli veganski protestniki proti mlečni industriji, v navdušenju je skoraj kričal svoje predloge političnih sprememb. Toda na koncu je bilo važno le to, da je oživil tako imenovano Obamovo koalicijo - temnopolte, premožne sredinske predmestne volivce ter zadosti velik del delavskega razreda in žel zmago za zmago. Štetje v vedno počasni Kaliforniji ne bo končano še nekaj časa, včeraj so še vedno šteli tudi v zvezni državi Maine, toda jasno je, da je starosta demokratske stranke ne samo odpihnil Sandersa (in preostale tekmece) na konservativnem jugu, kjer ima močno podporo med temnopoltimi, temveč je prevladal tudi med podeželskimi in predmestnimi volivci, dovolj dobro mu je šlo celo v progresivnih urbanih središčih.
Vse to ne bi smelo biti presenetljivo, Biden je še lani jeseni veljal za favorita med množico več kot 20 demokratskih kandidatov. Dolga politična kariera, okronana z osmimi leti ob boku Baracka Obame, mu je zagotovila prepoznavnost med Američani. Toda njegova kandidatura je bila precej neprepričljiva, v televizijskih debatah je pogosto zdrsnil v ozadje, govori so včasih izgubili osrednjo misel, njegove politike ne vzbujajo navdušenja, kampanja je pogosto precej mlačna, vse hujše težave je imel tudi pri zbiranju denarja zanjo. Da je sploh obstal na odru, se lahko zahvali tekmecem za sredinske volivce stranke - bivšemu županu Petu Buttigiegu, senatorki Amy Klobuchar, še prej senatorjema Kamali Harris in Coryju Bookerju - ki jim ni uspelo izkoristiti njegovih slabosti in prevzeti bakle zmernega demokrata.
Vsi proti Sandersu
Opekel se je v Iowi (kjer je bil tretji) in pogorel je v New Hampshiru (komaj četrti), od koder se je še pred razglasitvijo rezultatov odpravil v Južno Karolino, njegovo morebitno zadnje bojišče. Medtem je samooklicani demokratični socialist Sanders pobiral zmago za zmago in na volilnem zborovanju v Nevadi pometel s konkurenco. Toda to je bil začetek njegovega zatona. Večina medijev, ki je do takrat previdno svarila pred njegovo politično revolucijo, je začela odkrito agitirati proti senatorju iz Vermonta. Ta je zanje postal skoraj reinkarnacija Josipa Stalina, ni mu pomagalo niti to, da je trmasto vztrajal pri preteklih izjavah, kako komunistični režimi niso bili čisto zlo, ampak so naredili tudi kaj dobrega za ljudi, kot je bila denimo Castrova kampanja opismenjevanja na Kubi. Ko se je pritožil, da se ponovno sooča s plazom polen pod noge iz politične in medijske vrhuške, so ga označili za nedemokratičnega ideologa, ki na levici uporablja podobne populistične metode kot Donald Trump na desnici.
Olajšanje za demokratsko stranko in Bidna je prinesla Južna Karolina, kjer je izjemno vplivni poslanec Jim Clyburn pozval temnopolto skupnost h glasovanju za Bidna. Ta je tako v soboto ne samo povozil Sandersa, ampak nenadoma znova postal kandidat, ki lahko zmaga. Sledil je angažma vidnih politikov demokratov, ki so pred torkom množično podprli nekdanjega podpredsednika. Tako Buttigieg kot Klobucharjeva sta na isti dan končala kampanjo in javno oznanila, da stopata na stran Bidna. Kandidat, ki "ni imel ničesar", kot je dejal Chris Wallace s televizije Fox News, "skoraj nič oglasov, skoraj nobenega predstavnika v mnogih zveznih državah, hude težave z denarjem ..., zdaj zmaguje v eni zvezni državi za drugo". Bidnov položaj je še okrepila včerajšnja odločitev milijarderja Michaela Bloomberga, da konča kampanjo, v katero je vložil osupljivih 560 milijonov dolarjev, a v torek povsem pogorel.
Ženski ostajata daleč zadaj
Poleg Bidna in Sandersa vztrajata še dve kandidatki. Kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard je na supertorek na Ameriški Samoi osvojila svoj prvi delegatski glas, zaradi česar je nadaljevanje njene kampanje le še nagajanje drugim, senatorka Elizabeth Warren jih je doslej dobila 25, kar pa je daleč za Sandersovimi 369 glasovi in 415 delegatskimi glasovi za Bidna. Warrnova je izgubila tudi domači Massachusetts, kjer je slavil Biden pred Sandersom. Za osvojitev nominacije je potrebnih 1991 delegatskih glasov.
Denar vseeno ni vse
Bloombergov polom (in podobno neuspešen je bil milijarder Tom Steyer) daje vtis, da volitev le ni mogoče kupiti, vsaj ne tako neposredno. Toda njegov denar ni šel povsem v nič, s poplavo oglasov je še bolj kot tekmece v stranki napadal Trumpa. Hkrati je njegova mreža volilnih pisarn in osebja po državi plačana do novembra, in ker je po izstopu podprl Bidna, je ta nenadoma dobil razvejeno organizacijo. Seveda še ni jasno, da bo nominacijo res osvojil Biden, Sandersova revolucija še zdaleč ni končana. Geslo "Ne jaz, mi" med mladimi Američani prerašča v politično prepričanje, da ena najbolj neenakih držav med najbolj bogatimi potrebuje resne politične spremembe, ne samo kozmetične popravke, ki jih ponuja zmerno krilo. "Sandersa volivci podpirajo, ker ga imajo radi in verjamejo v njegove zamisli, ne zato, ker je najbolj izvoljiv," je opozoril eden od analitikov na nočnih povolilnih razpravah.
Kot pravi Adam Gopnik iz časnika New Yorker, je razkol okoli Sandersa tako generacijski kot intelektualen in ideološki. Ponavlja se zgodba izpred pol stoletja, ko je nova generacija levičarjev - rekli so si Nova levica - izzvala starejšo generacijo liberalcev vse do razvpitega volilnega shoda stranke v Chicagu, kjer so se najbolj radikalni med njimi spopadali s policijo. Tokrat morda ne bo tako ostrega razkola, toda za številne mlade, ki jih je Sanders s svojimi mantrami o bolj pravični družbi, zdravstvenem zavarovanju za vse in rešitvi dušečega bremena študentskih dolgov zvabil k političnemu udejstvovanju, Biden ni privlačna izbira. "Glasovala bom zanj, ne pa tudi pridobivala drugih, kot bi za Bernieja," je mlačna Heidi iz Wisconsina. Brandon iz Vermonta pa trdi, da bo jeseni na glasovnico vpisal kar Sandersa.
To je nevarnost, s katero se lahko sooči stranka. Ali 77-letni Biden, ki včasih izgubi tok misli in ne ponuja resničnih sprememb, lahko navduši demokrate, da bodo množično prišli na volišča. Sploh če se bo še tedne bodel z 78-letnim političnim revolucionarjem, ki s pridigami o preobrazbi ameriške družbe oblikuje sanje mladih.
