Vojislav Bercko
Cela Ukrajina se pripravlja na morebitno rusko invazijo. Tako so se ta teden vojaško usposabljali delavci v zahodnoukrajinskem mestu Lvov.
Zveza Nato je Rusiji posredovala pisni odgovor na njene varnostne skrbi, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, ki je predstavil izhodišča. Izrazil je prepričanje o možnosti diplomatske rešitve rusko-ukrajinske krize. Pojasnil je, da je Nato dokument poslal vzporedno z ZDA. Rusija, ki s posredno grožnjo invazije na Ukrajino (nikogar ne nameravamo napasti, sicer pravijo v Moskvi) zahteva varnostne garancije Zahoda, da na območju Ukrajine ne bo nameščal ofenzivnega orožja in zlasti, da se Nato ne bo širil proti vzhodu, sicer verjetno postavlja pogoje, ki so težko uresničljivi. Stoltenberg je namreč pojasnil, da bo Nato v odgovoru izrazil pripravljenost na "pogovore o nadzoru nad oboroževanjem, razorožitvi, preglednosti vojaških aktivnosti, mehanizmih za zmanjšanje tveganj in drugih vprašanjih, ki zadevajo evropsko varnost". Pripravljeni so tudi prisluhniti ruskim skrbem, a niso pripravljeni na kompromise pri temeljnih načelih, kot je pravica narodov v Evropi, da sami izberejo svojo pot, je ponovil. Podobno je zatrdil tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken: "Jasno smo dali vedeti, da so nekatera načela, ki jih nameravajo ohraniti in obraniti, vključno s suverenostjo in ozemeljsko celovitostjo Ukrajine in pravico držav, da si same izberejo varnostne dogovore in zavezništva."
Grožnje in ultimati ne nakazujejo skorajšnjega konca ukrajinske krize
Da so pisni odgovor prejeli, so potrdili v Moskvi. "Obstajajo razlogi, zaradi katerih verjamemo, da nas tokrat ne bodo pustili na cedilu in da bodo držali besedo," je pred tem povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Odgovora ZDA sicer ne nameravajo objaviti, bodo pa razkrili splošni pomen odgovorov, je dodal. Ob tem se je Rusija odzvala na grožnje ZDA z neposrednimi sankcijami proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, češ da bi bile poteze proti njem neučinkovite in "destruktivne".
Ameriški predsednik Joe Biden je namreč dejal, da bi si lahko "zamislil" osebno sankcioniranje Vladimirja Putina, in obljubil, da bi kakršenkoli vojaški napad Rusije na Ukrajino imel ogromne posledice in bi lahko spremenil svet. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v odzivu na grožnje s sankcijami proti Putinu zavrnil kot brezpredmetne, ker je visokim ruskim uradnikom prepovedano imeti premoženje v tujini. Takšna poteza bi po njegovih besedah resno škodila diplomatskim prizadevanjem za ublažitev naraščajočih napetosti zaradi Ukrajine.
Na pogovorih o ukrajinsko-ruski krizi so se po dolgem času v Parizu sestali predstavniki normandijske četverice, v kateri so Ukrajina, Rusija, Nemčija in Francija. "Zelo spodbudno je, da so Rusi pristali na vnovične pogovore v tem diplomatskem formatu, edinem, v katerih sodelujejo Ukrajinci," je ob tem povedal zunanjepolitični svetovalec francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ker gre za pogovore na nižji ravni, jih je razumeti predvsem kot pripravljanje terena za bilateralna (video) srečanja, kakršno bo jutri med francoskim in ruskim predsednikom Macronom in Putinom.
