V ameriškem volilnem letu, ko je na glasovnicah tudi predsedovanje, je tekma za Belo hišo odločilnega pomena za razporejanje moči v parlamentu oziroma kongresu. Ob večjem zagonu med demokrati, kar se kaže tudi pri zbiranju denarja, napovedi pravijo, da bodo ohranili večino v poslanskem domu, republikancem pa grozi, da bodo izgubili prevlado zadnjih let v senatu.
Demokrati so že pred dvema letoma na modrem valu predmestnih volivk 40 poslanskih sedežev iz rdeče (ta je v ZDA barva konservativnih politikov) prebarvali v modro in prevzeli večino v spodnjem domu (v 435-članski poslanski zbornici imajo 232 poslancev). Ankete kažejo, da naveličani volivci zapuščajo Donalda Trumpa, po analizah organizacije Cookovo politično poročilo pa naj bi republikanci izgubili od pet do 15 sedežev. Tudi demokrati imajo nekaj ranljivih poslancev, toda večina napovedi v zadnjih tednih meri drsenje volilnega telesa z desne na levo, tako da se demokrati spogledujejo z morebitnimi zmagami v volilnih okrajih rdečih trdnjav, kot so Nebraska, Indiana, Aljaska in Montana. Pri tem se opirajo na zdravstveno reformo Obamacare, ki jih je 2010 stala večine spodnjem domu, zdaj pa Američanom zagotavlja dostop do zdravstvenih zavarovanj sredi pandemije, republikanci pa se kljub temu še vedno borijo proti njej. Večina v spodnjem domu je pomembna tudi v primeru, da bosta oba predsedniška kandidata zbrala po 269 elektorskih glasov, le da odločanje poteka na ravni delegacij zveznih držav. Republikanci imajo več zveznih držav (26) z večino poslancev iz svojih vrst, po napovedih pa bi le velik modri val demokratom prinesel dovolj novih poslancev, da bi tudi na ravni delegacij zveznih držav nadzirali spodnji dom.{infobox-quote_full}143415{/infobox-quote_full}
Ameriški senatorji imajo šestletni mandat, tako da na vsakih volitvah (ene so vmesne na polovici predsedniškega mandata) volivci odločajo o približno tretjini sedežev v stočlanski zgornji zbornici. Letos to pomeni 35 senatorjev, pri čemer desnica brani 23 republikanskih sedežev, demokrati le dvanajst. Najbolj ogrožen pri slednjih je Doug Jones iz Alabame, edini demokrat na globoko konservativnem ameriškem jugu. Demokrati morajo tako osvojiti pet sedežev, če želijo od 47 napredovati do 51 senatorjev, napovedi jim dajejo realne možnosti za takšen razplet. Še posebej, ker so donacije milijonov Američanov napolnile volilne blagajne njihovih kandidatov, toksičnost Trumpa pa se širi tudi navzdol po volilni listi, zaradi česar se majejo stolčki številnim republikancem, ki so se še pred nekaj meseci zdeli povsem varni. Najbolj je ogrožen Cory Gardner v Koloradu, tla se majejo tudi Marthi McSally v Arizoni, kjer je v ospredju nekdanji astronavt, demokrat Mark Kelly. Podobno se dogaja v Severni Karolini, Iowi in Mainu. Celo v rdeči Montani guverner Steve Bullock ne zaostaja veliko, demokratski izzivalec Jamie Harrison pa je v Južni Karolini republikanca Lindseyja Grahama prisilil, da dobesedno javno prosjači za donacije v boju za preživetje v sicer konservativni zvezni državi.
