"Svet je na robu gospodarske krize. Madžarska mora ostati zunaj te vojne ter zaščititi finančno varnost družin," je na Facebooku zapisal Viktor Orban.
"To terja prostor za delovanje in takojšnje ukrepanje. Vlada, ki deluje v skladu z ustavo, zato razglaša izredne razmere od polnoči," je sporočil.
Budimpešta že od izbruha vojne v Ukrajini zavrača dobavo orožja sosednji državi, poleg tega nasprotuje uvedbi embarga na uvoz nafte iz Rusije, ki jo želi uvesti EU.
Izredne razmere, ki jih je vlada uvedla na začetku pandemije covida-19 pred več kot dvema letoma, parlament pa jih je od takrat večkrat podaljšal, se iztečejo 31. maja. Ta ukrep je Orbanovi vladi omogočal, da vlada z dekreti, omeji svobodo izražanja in svobodo tiska ter preloži referendume.
Razglasitev izrednih razmer Orbanu omogoča razveljavitev obstoječih zakonov in vladanje z dekreti. Po trenutno veljavni zakonodaji mora odloke, izdane med izrednimi razmerami, parlament potrditi najkasneje v 15 dneh. Glede na veliko večino, ki jo ima Fidesz v parlamentu, pa je to zgolj formalnost.
Madžarski parlament dal Orbanovi vladi pooblastilo, da razglasi izredne razmere tudi zaradi vojne v Ukrajini
Madžarski parlament je namreč danes z dvotretjinsko večino vladajoče desne stranke Fidesz sprejel spremembo ustave, ki širi mandat vlade za razglasitev izrednih razmer v primeru oboroženih spopadov, vojne ali humanitarne nesreče.
Opozicija je bila do spremembe kritična. Parlament je danes tudi potrdil novo vlado premierja Viktorja Orbana. Ta je tik pred iztekom veljavnih izrednih razmer, uvedenih zaradi covida-19, našel način, da bo še naprej vladal z odloki.
Parlament v Budimpešti je z danes potrjeno spremembo uvedel novo kategorijo izrednih razmer, v skladu s katero bo lahko vlada te sedaj razglasila tudi v primeru, ko se katera od sosednjih držav sooča z oboroženim spopadom, vojno ali humanitarno katastrofo. Parlament je lahko izredne razmere doslej razglasil v primeru naravnih ali industrijskih nesreč.
Za ustavno spremembo je glasovalo 136 poslancev, proti jih je bilo 36.
Pravosodna ministrica Judit Varga, ki je v parlamentu predstavila osnutek zakona, je predlog utemeljila z vojno v Ukrajini. Ta ni povzročila le najresnejše humanitarne krize po drugi svetovni vojni, ampak je spremenila tudi gospodarske obete v Evropi, je pojasnila.
Da bi se lahko soočili s temi izzivi, je treba zagotoviti možnost oblikovanja učinkovitih in hitrih nacionalnih odgovorov. To je cilj spremembe, je poudarila Varga.
Opozorilo v Bruslju
Opozicija je bila do spremembe ustave kritična. Označila jo je za "novo bianco menico" za premierja Orbana. Visoka komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović pa je opozorila, da bo zakon vladi "podelil obsežna pooblastila za odločanje z odloki brez jasnega roka in nadzornih ukrepov".
"Tudi v izrednih razmerah je treba spoštovati ustavo, zagotoviti parlamentarni in sodni nadzor ter pravico do obveščenosti," je dodala.
Madžarski parlament je danes ob tem potrdil novo vlado, ki jo je premier Orban oblikoval po volitvah 3. aprila. Orban je svojo že peto ministrsko ekipo označil za klub borcev, ki bo naredil vse, da zavaruje suverenost države.
Vlada ima enajst ministrov, položaje so med drugim ohranili zunanji minister Peter Szijjarto, notranji minister Sandor Pinter, pravosodna ministrica Judit Varga, finančni minister Mihaly Varga ter sekretar v premierjevem kabinetu Gergely Gulyas.
Je pa do spremembe prišlo na obrambnem ministrstvu, ki ga bo poslej vodil dosedanji veleposlanik v Londonu Kristof Szalay-Bobrovniczky.
