V raziskavi, objavljeni v ponedeljek v strokovni reviji The Astrophysical Journal, so znanstveniki izračunali, da bi bilo lahko v naši galaksiji Rimska cesta najmanj 36 aktivnih in pametnih civilizacij, ki so sposobne komuniciranja. Vendar morda zaradi časa in razdalje nikoli ne bomo vedeli, ali zares obstajajo.
Prejšnji izračuni so temeljili na enačbi, ki jo je leta 1961 napisal astronom in fizik Frank Drake, uporabiti pa jo je bilo mogoče za izračun, koliko inteligentnih civilizacij je še lahko v naši galaksiji, so zapisali avtorji nove študije in dodali, da je bilo treba za verjetnostni izračun uporabiti tudi druge metode. In tako so znanstveniki z univerze v Nottinghamu razvili svoj pristop. "Najpomembnejša razlika med našim izračunom in prejšnjimi je, da imamo zelo preproste predpostavke, kako se je življenje razvijalo," je za CNN razložil soavtor študije Christopher Conselice, profesor astrofizike. "Ena od njih je, da se življenje oblikuje na znanstveni način - če so torej izpolnjeni pravi pogoji, bo nastalo življenje. Tako se izognemo vprašanjem, na katera ne moremo odgovoriti, dokler dejansko ne odkrijemo novega življenja, kar pa nam še ni uspelo.“
Razvili so astrobiološko načelo Kopernika za določitev šibkih in močnih meja za življenje v galaksiji. Te enačbe vključujejo zgodovino nastanka zvezd v naši galaksiji, starost zvezd, vsebnost kovin v zvezdah in verjetnost, da bi zvezde gostile planete, podobne Zemlji, na katerih bi lahko nastalo življenje - kjer torej ni prevroče ali premrzlo in na katerih je tekoča voda. "Obstajata dve meji astrobiološkega načela Kopernika, da se lahko inteligentna oblika civilizacije oblikuje v manj kot petih milijardah let ali približno v tem času - podobno kot na Zemlji, kjer se je razvila 4,5 milijarde let po njenem nastanku," pojasni eden od avtorjev raziskave Tom Westby. Na podlagi svojih izračunov so znanstveniki tako ugotovili, da v naši galaksiji najverjetneje obstaja 36 inteligentnih civilizacij. Iz tega izhaja, da se življenje oblikuje tako kot na Zemlji - kar je v tem trenutku naše edino razumevanje nastanka življenja. Predvidevajo pa tudi, da je vsebnost kovin v zvezdah, ki gostijo te planete, enaka kot pri soncu, ki je bogato s kovinami. Druga domneva znanstvenikov pa je, da potencialne civilizacije svojo prisotnost sporočajo s posebnimi signali. Raziskovalci so bili sicer presenečeni, da je število potencialnih novih civilizacij tako majhno, a vendar jih je kljub temu kar nekaj. "To je dokaj izjemno," je prepričan Conselice.
Čeprav so v študijo zajeli le našo galaksijo, pomeni razdalja veliko oviro pri raziskovanju. Izračunali so namreč, da bi bila povprečna razdalja med potencialnimi civilizacijami okrog 17.000 svetlobnih let. Zaznavanje njihovih signalov ali pošiljanje naših s tehnologijo, ki je trenutno na voljo, pa bi trajalo tako dolgo, da je to skoraj neizvedljivo, potrebovali bi namreč kar približno 700 let. Raziskovalci nameravajo zdaj pogledati tudi onstran naše galaksije, ob tem pa poudarjajo, da z iskanjem novih inteligentnih civilizacij ne ugotavljajo samo, kako življenje nastane, ampak tudi, kako dolgo bo preživela naša civilizacija.
