
Do ponedeljkovega večera je bil Carlos Ghosn za krmilom zveze Renault-Nissan-Mistubishi, tretje ali morda četrte največje avtomobilske skupine na obli, in eden najuglednejših avtomobilskih menedžerjev zadnjega desetletja. Sedaj je v tokijskem zaporu, kjer bo ostal vsaj do konca meseca, na njegovem kontu se nabirajo obtožbe oziroma sumi o nepravilnostih v višini vsaj 60 milijonov dolarjev, za kar bi lahko bil na hladnem vsaj deset let.
Nepričakovana in po japonsko nespektakularna aretacija Ghosna pa je očitno zgolj vrh nekakšne ledene poslovne gore na relaciji Pariz-Tokio ali celo Francija-Japonska. V minulih petih dnevih so se začele pojavljati kar številne teorije o tem, zakaj se je po vsej verjetnosti končala skoraj bleščeča poslovna kariera tega brazilsko-libanonskega Francoza, ki je bila prvič in verjetno zadnjič v Sloveniji 7. maja 2014, ko je skupaj s tedanjo predsednico slovenske vlade Alenke Bratušek v novomeškem Revozu (ta je v 100-odstotni lasti Renaulta) formalno pognal tekoči trak z novim twingom. Vse bolj pa postaja jasno, da je v zvezi Renault-Nissan, ki je nastala 1999, kar precej razpok.
17 milijonov dolarjev je lani zaslužil Carlos Ghosn (največ 8,5 milijona pri Renaultu in 6,5 milijona pri Nissanu)
Nissan rešil iz milijardnih izgub
Carlos Ghosn ima za seboj dolgo in vsaj za Japonsko precej kontroverzno zgodovino. Leta 2001 je namreč postal izvršni direktor Nissana. Ta je bil v zelo slabem stanju: dolgov je bilo za več kot 20 milijard dolarjev (!), pri čemer so samo trije od skupno 46 modelov prinašali denar. Ghosn je zavihal rokave, predstavil svoj oživitveni načrt in nekaj kasneje še načrt Nissan 180 ter posegel po klasičnih kapitalističnih prijemih v takšnih okoliščinah: zaprl je pet tovarn in odpustil 21 tisoč delavcev. Japonska, vajena delavske in siceršnje lojalnosti ter pripadnosti delodajalcu vse do upokojitve, je bila šokirana. Toda po treh letih je bil Nissan ozdravljen, saj dolgov ni bilo več, operativna marža je zrasla na nepredstavljivih 11,1 odstotka, leta 2005 pa je iz tovarne pripeljalo 3,67 milijona vozil ali dober milijon več kot leta 2002. Ghosn se je sončil v avreoli rešitelja, toda sedaj postaja jasno, da mu Japonska masakra s tovarnami in zaposlenimi nikoli ni oprostila.
Nekaj ur po aretaciji je Hiroto Saikawa, ki se je na mesto izvršnega direktorja Nissana zavihtel letos, ko se je temu položaju odpovedal Ghosn (precej se je pisalo o tem, da je bil Saikawa Ghosnov ljubljenec), naslikal nič bleščečo sliko odnosov znotraj zveze. Dejal je, da je imel Ghosn v rokah preveč moči, da je v bistvu podcenjeval pomen japonskega trga in tudi tamkajšnje kulture, bistveno drugačne od evropske ali ameriške. Kakorkoli že – v tem avtomobilskem zakonu so precej nesrečni. Čeprav tedaj ni bilo povsem jasno, česa je obtožen oziroma osumljen, je bil Ghosn po dveh dnevih ob mesto predsednika Nissana.
Povsem drugače so ravnali pri Renaultu: tam ostaja še naprej predsednik in izvršni direktor, začasno in z vsemi pooblastili ga je zamenjal Thierry Bollore, kar pomeni, da bo ob položaj šele po tistem, ko mu bodo krivdo tudi dokazali. Ampak do tedaj bo verjetno preteklo še veliko časa.
Ugibanja o zvezi Renault-Nissan-Mitsubishi
V ozadju afere Ghosn se razpletajo ugibanja o prihodnosti zveze Renault-Nissan-Mitsubishi. Sestavni del francosko-japonske avtomobilske korporacije, ki bo letos verjetno izdelala več kot 10 milijonov vozil in se tako postavila ob bok doslej trem največjim (skupina Volkswagen, Toyota in General Motors), pa je tudi nam dovolj znan ruski AvtoVAZ (lada), kjer je Renault 34-odstotni lastnik. Znano je, da ima Renault v Nissanu 43-odstotni lastniški delež (ta pa je 34-odstotni lastnik Mitsubishija) in zato veliko glasovalnih pravic, Nissan pa v francoskem partnerju zgolj 15 odstotkov in nič glasovalnih pravic. Precejšna oziroma 15-odstotna lastnica Renaulta je tudi francoska država (15 odstotkov), ki je lani nežno protestirala ob objavi Ghosnovega zaslužka za leto 2016.
Delnice na tokijski in pariški borzi navzdol
Na vse skupaj so v začetku tedna kar burno reagirale borze, predvsem tokijska in pariška. Na prvi je vrednost Nissanovih delnic padla za 6,5 odstotka, na drugi so se Renaultove znižale za 8,4 odstotka oziroma najnižje po januarju 2015. Medtem se je počasi izostrila tudi slika o btožb na Ghosnov račun: v petih letih naj bi japonskim finančnim oblastem prikril vsaj 60 milijonov dolarjev bodisi na račun manj prijavljenih dohodkov bodisi na račun nepravilne porabe oziroma uporabe denarja zveze. Tako naj bi denar porabil za obnovo ali nakup rezidenc v Rio de Janeiru, Parizu, Amsterdamu in Bejrutu, kjer je preživel del svojega otroštva, pred leti so ga vabili tudi v tamkajšnje politične vode. Seznam zanesljivo ni dokončen, se pa sedaj ve, da ga je "izdal" zvižgač in da se je sredi tedna Ghosn že srečal z znanim odvetnikom iz Singapurja.
To, da je lani zaslužil okoli 17 milijonov dolarjev (8,5 milijona pri Renaultu, 6,5 milijona pri Nissanu, ostalo pri Mitsubishiju), utegne biti zgolj oteževalna okoliščina pri njegovem "zločinu" in posledično kazni.