Darja Kocbek
Sodniki sodišča EU v Luksemburgu so presodili, da je pogojevanje izplačila evropskih sredstev državam članicam s spoštovanjem načel pravne države v skladu s pravnim redom EU. V celoti so namreč zavrnili tožbi, s katerima sta Poljska in Madžarska izpodbijali uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je začela veljati januarja lani, sprejeta pa je bila v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 in skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 v skupni vrednosti 1824 milijard evrov. Zgolj iz sklada za okrevanje naj bi Poljska dobila 23,9 milijarde evrov, Madžarska pa 7,2 milijarde.
Uredba opredeljuje, katere kršitve vladavine prava je mogoče kaznovati z zamrznitvijo izplačil evropskih sredstev, in določa postopek za ukrepanje proti kršiteljicam. Poljska in Madžarska sta zahtevali razglasitev ničnosti te uredbe, ker po njuni presoji zanjo ni ustrezne pravne podlage, ni v skladu s sedmim členom evropske pogodbe, gre za prekoračitev pristojnosti unije in kršitev načela pravne varnosti.
Cilj uredbe je zaščita proračuna EU
Sodišče EU je v zvezi s pravno podlago ugotovilo, da se ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti na podlagi uredbe, nanašajo izključno na izvrševanje proračuna unije. "Zato je cilj uredbe zaščita proračuna unije proti posegom, ki dovolj neposredno izhajajo iz kršitev načel pravne države, ne pa kaznovanje takih kršitev samo po sebi," piše v obrazložitvi sodbe.
Uredba je po presoji sodišča v skladu s sedmim členom evropske pogodbe. Cilj postopka po sedmem členu je državam članicam omogočiti, da kaznujejo "hujše in vztrajne kršitve vsake od skupnih pravic, na katerih temelji unija, in ki opredeljujejo njeno identiteto, zlasti zato, da zadevni državi članici odredi, naj preneha te kršitve". Namen uredbe pa je zaščita proračuna unije, in to le v primeru, ko bi zaradi kršitev pravil pravne države lahko nastale kršitve pri porabi evropskih sredstev. Uredba po presoji sodišča prav tako ne presega pristojnosti unije. Mimogrede, ena najstrožjih sankcij po sedmem, tako imenovanem jedrskem členu pogodbe je odvzem glasovalnih pravic državi kršiteljici.
Nobena država članica EU ni podprla Madžarske in Poljske, obe sta se pri argumentih podprli zgolj vzajemno
Sodba je bila pričakovana
Dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo na pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je za Večer pojasnila, da je sodba pričakovana v vseh pogledih. "Sodišče je s tem, ko je zadevo predalo na občno sejo, ki so res velika redkost v Luksemburgu, pokazalo, da je tožbo Madžarske in Poljske vzelo zelo resno in ji dalo velik pomen. Po drugi strani je povedno to, da je občna seja sodišča EU, torej vsi sodniki tega sodišča, zavrnila vse argumente Madžarske in Poljske. Kako pomembna je zadeva, kaže tudi to, da je zakonodajalca, torej EU, z intervencijo v postopku podprlo kar deset držav članic EU - po drugi strani nobena država članica ni podprla Madžarske in Poljske, obe sta se pri argumentih podprli zgolj vzajemno."
Madžarska in Poljska sta bili po besedah Janje Hojnik ohrabreni z dejstvom, da institucije EU za uvedbo postopka po sedmem členu evropske pogodbe zaradi kršitev vladavine prava potrebujejo soglasje vseh držav članic. Ker si vzajemno krijeta hrbet in druga za drugo takega soglasja ne bi podali, se postopki, ki se zaradi kršitev načel vladavine prava na institucijah EU vodijo proti njima, niso mogli premakniti z mrtve točke. Močni sta se počutili tudi v postopku potrjevanja proračuna EU, kjer je prav tako potrebno soglasje vseh držav članic in sta svoje soglasje za novo proračunsko obdobje, vključno z velikim programom za okrevanje po pandemiji, pogojevali s tem, da se uredba o vezavi izplačil iz proračuna na vladavino prava ne bi izvrševala. To zlasti za deset članic ni bilo sprejemljivo. Uredba je bila namreč sprejeta s kvalificirano večino, ni potrebovala soglasja vseh članic, kar je eden od razlogov, zakaj se Poljska in Madžarska z njo nista strinjali. Želeli sta, da se tudi sprejetje te uredbe veže na soglasje vseh držav članic, saj bi v takem primeru lahko blokirali njeno sprejetje.
Sprejet pa je bil kompromisni predlog nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, da Poljska in Madžarska dasta soglasje k proračunu, nato pa veljavnost uredbe preverita z ničnostno tožbo na sodišču EU. Šele takrat bi se uredba lahko začela uporabljati. Zlasti predsednik madžarske vlade Viktor Orban je upal, da bo sodba razglašena po madžarskih volitvah. Sodišče s hitro obravnavo tožbe tega njegovega upanja ni izpolnilo.
Zadovoljstvo v evropskih institucijah
"Sodišče je potrdilo zakonitost tega pomembnega orodja, ki nam omogoča boljšo zaščito proračuna EU in finančnih interesov unije pred kršitvami načel vladavine prava," je ocenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Napovedala je, da bodo sodbo podrobno preučili in pripravili smernice za uporabo mehanizma v praksi. "Obljubljam, da noben primer ne bo izgubljen," je dodala.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola pa je dejala, da v parlamentu pričakujejo, da bo komisija zdaj mehanizem začela hitro uporabljati. "Pogojevanje koriščenja evropskih sredstev z vladavino prava za Evropski parlament ni stvar pogajanj," je opozorila. Ursula Von der Leyen naj bi po neuradnih informacijah usmeritve komisije za uporabo zakonodaje, ki sta jo izpodbijali Madžarska in Poljska, predstavila na marčevskem vrhu unije.
Možnosti za pritožbo ni
"Vseeno pa moram poudariti del iz sodbe, ki zahteva, da se lahko uredba uporablja zgolj takrat, ko je podana resnična povezava med kršitvijo enega od načel pravne države kakšnega nacionalnega organa in finančnimi interesi EU. Menim, da to precej zmanjšuje domet uredbe vsaj v smislu, kot je bila uredba razumljena v več zahodnih državah članicah. Ne bo torej mogoče kar vsake kršitve načel vladavine prava navajati kot argument za neizplačila finančnih sredstev EU zadevni državi članici, ampak bo morala biti podana vzročna zveza med kršitvijo načel vladavine prava in nevarnostjo za finančna sredstva EU," poudarja Janja Hojnik.
Sodba občne seje sodišča EU je po njenih besedah dokončna. Zoper to sodbo kakšnih pravnih sredstev, pritožb in podobnega, Poljska in Madžarska nimata. Potekel je tudi rok za morebitne nove tožbe na ničnost uredbe EU. Uredba zavezuje institucije EU in države članice, vključno s Slovenijo. Se pravi, da bi lahko tudi Sloveniji blokirali izplačila sredstev EU, če bi bila ta v nevarnosti zaradi nespoštovanja načel vladavine prava. Primer takšne nevarnosti bi bilo denimo skrajšanje zastaralnih rokov za pregon gospodarskega kriminala, o čemer je državni zbor presojal pred kratkim, opozarja Janja Hojnik. Nekaj izkušenj s takimi blokadami Evropska komisija ima, zlasti v povezavi z Bolgarijo in Romunijo, kjer so si že pred vstopom teh dveh držav članic v letu 2007 institucije EU izborile pravico blokade, zlasti če bi se kazala korupcijska tveganja, neučinkoviti postopki pregona zlorab sredstev EU, je še pojasnila Janja Hojnik.
Poljska in Madžarska morata odločitev sodišča spoštovati
"Na podlagi te odločitve sodišča EU je postopek glede pristojnosti za izdajo uredbe o zaščiti proračuna EU končan. Poljska in Madžarska morata odločitev sodišča EU spoštovati. Uredba torej ostaja v veljavi in se bo v prihodnosti lahko izvajala. To EU omogoča uvedbo postopkov zoper države, katerim je očitana kršitev načel pravne države," je za Večer pojasnila tudi dr. Verica Trstenjak, pravnica, profesorica, nekdanja generalna pravobranilka na sodišču Evropske unije in sodnica na splošnem sodišču EU.
Pogoji so po njenih besedah zelo zahtevni, tudi sodišče EU opozarja na "resnično povezavo" med kršitvijo načel pravne države in med tveganjem za proračun EU. "Omenjeni državi bosta lahko ponovno sprožili morebitne postopke na ravni EU, če bo EU odločila o teh kršitvah in uvedla ukrepe zoper države, na primer začasno ustavitev plačil," pravi Verica Trstenjak. Za Slovenijo odločitev sodišča EU po njenih besedah nima novih posledic, saj Slovenija v zvezi s kršitvami pravne države ni v nobenem postopku na ravni EU.
Ogorčenje v Budimpešti in Varšavi
"Ta sodba je nov način pritiska na našo državo," je sporočila madžarska ministrica za pravosodje in najverjetnejša prihodnja predsednica države Judit Varga. Ocenila je, da je odločitev povezana z zakonom o homoseksualnosti, ki so ga lani sprejeli na Madžarskem, in je bil deležen kritik unije. Opozicijski kandidat za premierja Peter Marki-Zay pa je v odzivu obljubil, da bo, če bo opozicijsko zavezništvo na aprilskih volitvah zmagalo, naredil vse, da se sredstva vrnejo domov. "Sodišče Evropske unije je odločilo, da tatovom ne bo dalo denarja. Žal bodo račun plačali madžarski državljani, korupcija bo Madžarsko prikrajšala za evropsko podporo za obnovo in razvoj. Madžari si zaslužijo teh šest tisoč milijard HUF. Orbána bomo odslovili, nova vlada pa bo domov prinesla podporo v vrednosti 600 tisoč forintov na osebo. Naj Madžarska pripada vsem nam!" je zapisal Marki-Zay na družbenem omrežju Facebook.
Namestnik poljskega ministra za pravosodje Sebastian Kaleta pa je sporočil, da je sodba "izsiljevanje, katerega cilj je, da nas oropajo pravice do samoodločbe". Dodal je, da se mora Poljska zdaj združiti, da odvrne napad na svojo suverenost. A le nekaj ur kasneje je Poljsko doletel nov evropski udarec. Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je namreč na Evropsko komisijo naslovilo pismo, v katerem jo opozarja, da Poljska ovira delo tožilstva. Poljska sicer ne sodeluje v EPPO, vendar pa tam opozarjajo, da bi morala kljub temu spoštovati obstoječe evropske instrumente za sodelovanje v pravosodju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
