To je močno udarilo tudi na letalsko industrijo, ki se sedaj sooča s krizo. Cene kerozina so se namreč v samo enem mesecu več kot podvojile.
Februarja je sodček letalskega goriva stal okoli 96 dolarjev, do 20. marca pa je cena poskočila na 197 dolarjev. Skok cen pomeni ogromne dodatne stroške za prevoznike. Za primerjavo, polnjenje rezervoarja letala Boeing 737-800 je konec februarja stalo približno 17.000 dolarjev, le teden dni kasneje pa so letalske družbe za enako količino goriva plačale več kot 27.000 dolarjev.
Dvajset največjih letalskih družb na svetu je od začetka vojne izgubilo približno 53 milijard dolarjev tržne vrednosti. Pred izbruhom spopadov je zračna industrija za letos napovedovala rekordne dobičke v višini 41 milijard dolarjev, a je vojna popolnoma spremenila pričakovanja. Izvršni direktor družbe United Airlines Scott Kirby je tako že napovedal odpoved okoli pet odstotkov načrtovanih letov. Zaposlenim je pojasnil: "Stvarnost je takšna, da so se cene goriva v zadnjih treh tednih podvojile in nihče ne ve, kako se bo situacija razvijala naprej."
Grožnja prizemljitve letal
Predsednik Airline Management Group Rigas Doganis opozarja, da mnoga podjetja te situacije ne bodo zdržala. "Letalske družbe se soočajo z eksistencialnim izzivom in popolno tržno dilemo," poudarja. Po eni strani morajo zniževati cene, da bi spodbudile padajoče povpraševanje, po drugi strani pa jih visoki stroški goriva silijo v višanje cen vozovnic. Analitiki Deutsche Bank opozarjajo, da bi morale letalske družbe brez državne pomoči prizemljiti na tisoče letal, kar bi povzročilo globalni kaos v zračnem prometu.
Težava pa ni le v ceni, temveč tudi v fizični dostopnosti goriva. Predstavnik energetske družbe TotalEnergies Patrick Pouyanne opozarja, da se pomanjkanje goriva že širi proti Evropi. To prinaša zelo zaskrbljujoča sporočila za evropske potnike, ki načrtujejo poletne dopuste. Izvršni direktor družbe EasyJet Kenton Jarvis poudarja, da nihče ne more predvideti stanja za nekaj tednov vnaprej.
Analitično podjetje OAG je ob tem objavilo podatke, da so globalne cene letalskih vozovnic v prvih dveh mesecih leta 2026 že za 24 odstotkov višje kot prej. Na priljubljenih turističnih linijah lahko potniki pričakujejo še dodatne podražitve od 10 do 20 odstotkov, še posebej pri poznih rezervacijah.
Politični odzivi in negotova prihodnost potovanj
Ameriški predsednik Donald Trump je zaveznikom sporočil, da zaradi situacije v ožini ne morejo računati na ameriško oskrbo z gorivom. Evropske države se na krizo odzivajo neenotno, nekatere poskušajo ublažiti udarec s subvencijami in davčnimi ukrepi. Evropska unija trenutno razpravlja o širših ukrepih za energetsko krizo, a ti zaenkrat ne ciljajo specifično na letalske prevoznike. Evropska komisija državam članicam svetuje priprave na dolgotrajne motnje, energetski komisar Dan Jorgensen pa je celo predlagal, naj Evropejci manj potujejo in tako zmanjšajo porabo goriva.
Letalska industrija je v preteklosti preživela naftne krize v sedemdesetih letih, teroristične napade 11. septembra in pandemijo koronavirusa. Trenutna kriza pa prinaša drugačen, strukturni izziv, saj hkrati prizadene letalske rute, cene energije in povpraševanje potnikov. Popotniki, ki načrtujejo letovanje, imajo pred seboj precej jasno sliko: letalske karte bodo dražje, letov bo manj, konec negotovosti pa še zdaleč ni na vidiku.
