Meteorski vzpon povzpetniškega politika, pri 35 letih že v drugo avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, je v soboto doživel trd padec. V balkanskih državah, vključno s Slovenijo, kjer smo se tako radi zabavali spričo zvena njegovega priimka, je takšen odstop še znanstvena fantastika. No, razen odstopa hrvaškega premiera Iva Sanaderja, ki ga je prav tako zadela korupcijska preiskava. A tedaj je bila na kocki zgodovinska vključitev Hrvaške v EU, zato je bil v svojih očeh le žrtev za višje cilje.
Tudi Kurz je po lastnih besedah odstopil zavoljo višjih ciljev, za stabilnost Avstrije, pri čemer da on ni pomemben. Bo pa dokazal, da ni ničesar kriv, razen da je morda kdaj - ker ljudje pač grešimo - uporabil kakšno močnejšo besedo, ki je danes ne bi. Recimo, da je njegov predhodnik v Ljudski stranki (ÖVP) Reinhold Mitterlehner "mrtev kot dodo", ko je prebiral ankete v časniku Österreich. Ankete, ki naj bi jih bil s sodelavci sam naročil, da jih priredijo po njegovem okusu. To raboto je od leta 2016 pa vsaj do leta 2018 plačal z 1,3 milijona davkoplačevalskih evrov. Kurz je v odstopni izjavi še lamentiral, da zanj očitno ne velja presumpcija nedolžnosti, ki bi morala veljati za vsakega državljana. Falirani študent prava menda ve, o čem govori. Predsednik republike Alexander Van der Bellen mu je sicer pred tem pojasnil, da imajo tudi državljani pravico do operativnega predsednika vlade. Vsekakor, je nadaljeval Kurz, so do njega krivični ne le opozicijci, pač pa tudi manjši partnerji v njegovi koalicijski vladi Zeleni. Ti so hiteli razglašati, da Kurz spričo afere ni več sposoben za kanclerja.
Torej da bi preprečil kaos v državi, ki je v krizi zavoljo pandemije, se Kurz zanjo žrtvuje in daje kanclersko mesto drugemu. Saj vendar ne bi mogel gledati, kako bo nova vlada štirih strank nestabilna in odvisna od milosti šefa svobodnjakov Herberta Kickla. Zanimiv detajl tudi za nas. Kajti ne le Kurz, tudi opozicija ima težave s sodelovanjem s svobodnjaki, ki so večkrat dokazali, da jim početje izven ustavnega loka ni tuje. Prav zavoljo svobodnjaškega nagovarjanja na Ibizi h korupciji je padla prva Kurzeva vlada.
Kurz tako rešuje državo pred kurcšlusom, ki ga je sam povzročil. Vendar je igra globlja. V resnici si Kurz predstavlja, da se izmaže. Kajti vrača se v parlament, ostaja predsednik stranke in njenega poslanskega kluba. Kot kancler nima imunitete, kot poslanec pa jo dobi, čeprav ÖVP zatrjuje, da mu jo vzamejo.
Süddeutsche Zeitung Kurza opisuje kot moža brez morale. Kritiki opažajo, da skuša Kurz ostati kancler v senci, saj je predlagani naslednik Alexander Schallenberg njegov intimus. Sklepajo, da je zgolj stopil vstran, da bi se vrnil, ko bo ÖVP prevzela pravosodno ministrstvo. Do takrat je treba neodvisno preiskavo zavlačevati, kar je lažje, če si poslanec. Bomo videli.
Kljub temu odstop kanclerja pod težo očitkov tožilstva ostaja nekaj, o čemer na Balkanu, vključno s Slovenijo, lahko zgolj sanjamo.
*Kratek stik
Obiščite spletno stran brez oglasov.
