Kitajski telekomunikacijski velikan Huawei je včeraj sporočil, da je na okrožnem sodišču v Planu v ameriški zvezni državi Teksas vložil tožbo proti ZDA, ker je Washington vladnim agencijam prepovedal nakup njegove opreme in storitev, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Ameriški kongres doslej še ni predložil nobenih dokazov, ki bi upravičevali omejitve glede izdelkov Huaweia. Prisiljeni smo v ta pravni postopek kot zadnjo možnost," je v sporočilu za javnost poudaril predsedujoči Huaweiu Guo Ping. "Če bodo prepoved umaknili, kot bi bilo prav, lahko Huawei v ZDA pripelje več naprednih tehnologij in pomaga pri izgradnji najboljših omrežij 5G," je dodal.
Tožba velja za poskus Huaweia, da se obrani pred očitki ZDA, da je "trojanski konj" kitajskih obveščevalnih služb, piše Slovenska tiskovna agencija (STA). ZDA trdijo, da so uporabo Huaweievih izdelkov omejile iz skrbi za nacionalno varnost. Po njihovem bi si lahko kitajske oblasti prek Huaweieve opreme zagotovile dostop do kritične infrastrukture po svetu, potencialno bi to omogočilo tudi vohunjenje za tujimi vladami.
Kršitev pravic med aretacijo
Medtem je tudi finančna direktorica kitajskega telekomunikacijskega velikana Huaweia Meng Wanzhou vložila tožbo proti kanadskim oblastem zaradi resnih kršitev njenih ustavnih pravic med decembrsko aretacijo. Meng Wanzhou očita kanadski vladi, obmejni službi in policiji, da so jo pridržali in zaslišali, še preden so jo obvestili, da je bila aretirana. Glede na sodni spis zahteva odškodnino zaradi zlorabe uradnega položaja in nezakonitega pridržanja. "Kot neposredna posledica nezakonitega pridržanja na mednarodnem letališču v Vancouvru je tožnica utrpela škodo, vključno z duševno stisko, tesnobo in izgubo svobode," piše v tožbi.
Kanadske oblasti tožbe niso želele komentirati, je pa tiskovni predstavnik ministrstva za javno varnost Scott Bardsley dejal, da je Kanada država, ki spoštuje vladavino prava.
Sprožen postopek izročitve
Meng Wanzhou je tožbo na vrhovnem sodišču v Britanski Kolumbiji vložila minuli petek, ko je kanadska vlada uradno sprožila postopek izročitve Kitajke ZDA, kjer je obtožena kršenja sankcij proti Iranu z namernim zavajanjem bank o dejanskih poslih Huaweia v Iranu. Kanadska vlada je sklenila, da ima dovolj dokaznega materiala za predstavitev na sodišču za odločbo o izročitvi. Vlada ob tem poudarja, da ne gre za to, ali je Meng Wanzhou, ki je hčerka ustanovitelja Huaweia Ren Zhengfeija, česa kriva. Vlada je le ugotovila, da je zahteva ZDA za izročitev v skladu s predpisi in zakoni. Meng Wanzhou so že zaslišali v sredo, naslednje zaslišanje pa naj bi bilo 8. maja, piše britanska tiskovna agencija Reuters.
Finančno direktorico Huaweia so kanadske oblasti v skladu z nalogom ZDA aretirale na letališču v Vancouvru decembra lani ter jo zaprle. Sodišče jo je izpustilo na prostost pod nadzorom in z omejitvijo gibanja. Primer je ohladil diplomatske odnose med Kitajsko in Kanado ter sprožil povračilne ukrepe Pekinga, ki je sprožitev postopka izročitve Meng Wanzhou označil za "hud politični incident".
Kanadčana obtožena vohunjenja
Tako je Kitajska ta teden nekdanjega kanadskega diplomata Michaela Kovriga osumila vohunjenja in kraje državnih skrivnosti, je poročala tiskovna agencija Xinhua. Kovrigov "glavni stik" in sodelavec na Kitajskem, ki mu je priskrbel obveščevalne podatke, je bil po navedbah Xinhue drugi Kanadčan, ki je priprt na Kitajskem, poslovnež Michael Spavor. Tudi tega so kitajske oblasti pridržale decembra lani le nekaj dni po tem, ko je Ottawa na zahtevo ZDA aretirala glavno finančno direktorico Huaweia.
Kitajski organi so že pred tedni sporočili, da oba Kanadčana preiskujejo zaradi suma, da ogrožata nacionalno varnost. Zaradi domnevnega vohunjenja jima zdaj grozijo dolge zaporne kazni. Nekdanji diplomat Kovrig, ki je zdaj svetovalec think tanka Mednarodna krizna skupina (ICG), je pogosto potoval na Kitajsko brez diplomatskega potnega lista s poslovnim vizumom in je zbiral obveščevalne podatke od leta 2017, še navaja Xinhua.