Vojislav Bercko
Veliko simbolike bo v jutrišnjem in četrtkovem srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in voditelja Severne Koreje Kim Jong Una, drugem v zadnjega tri četrt leta. Če sta se prvič sešla junija lani v Singapurju, torej na nevtralnem terenu, si bosta jutri roke stisnila v Vietnamu - državi, v kateri so se Združene države Amerike vojskovale več kot desetletje. Pred tem so se na podobnih geografskih širinah in dolžinah bojevale nekaj let prej, v korejski vojni, ki je trajala od leta 1950 do 1953 in še danes uradno ni končana. Obstaja sicer kanček verjetnosti, da bi mirovni sporazum zdaj podpisala Trump in Kim, še vedno pa ga ni povsem jasno podpisal niti južnokorejski predsednik Moon Jae In. Voditelja desetletja skreganih Korej, ki ju loči 38. vzporednik, sta se sicer sešla aprila lani, Kim Jong Un pa je bil prvi severnokorejski državnik, ki je prekoračil demarkacijsko črto - in obratno.
Zdi se, da si od srečanja več obeta Donald Trump
Eden z letalom, drugi z vlakom
Medtem ko bo Trump v vietnamsko prestolnico Hanoj, od koder so se Američani po vojni v paničnem begu leta 1975 umikali s helikopterji, pripotoval udobno, s predsedniškim boeingom 747, imenovanim Air Force One, se je Kim odločil za drugačno pot. Čeprav nima strahu pred letenjem kot njegov pred sedmimi leti umrli oče Kim Jong Il, je šel na štiri tisoč kilometrov dolgo pot od Pjongjanga do Hanoja z očetovim oklepnim vlakom. Kje natančno je potoval preko Kitajske, je ostala skrivnost, a očitno se je izognil Pekingu, kjer bi se lahko ustavil ob vrnitvi, da se o rezultatih srečanja s Trumpom pogovori s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Vsekakor pa so za današnji dan v Vietnamu napovedali popolno zaporo 170 kilometrov dolge avtoceste med obmejnim mestom Dong Dang in Hanojem, kar kaže, da je na koncu Kimove poti avtomobilski prevoz; verjetno v luksuznem blindiranem mercedesu, kakršnega je uporabljal že na srečanju z ameriškim predsednikom v Singapurju. Mimogrede, Kim je junija v Singapur odpotoval z letalom, a ne s svojim starim iljušinom 62, temveč boeingom 747, ki ga je najel pri kitajski družbi Air China in ki je predelan tako, da ga uporabljajo državni in partijski voditelji.
ZDA nežno do Kitajske
Trump je v nedeljo tvitnil, da so bila dosedanja trgovinska pogajanja s Kitajsko produktivna in da bo podaljšal rok za povišanje carin na uvoz iz Kitajske, ki je bil predviden za 1. marec. Napovedal je, da bosta dogovor dokončno potrdila s kitajskim kolegom Xi Jinpingom na Floridi, ni pa pojasnil, do kdaj je podaljšal rok za uspešno sklenitev pogajanj oziroma kdaj naj bi prišlo do potrditve dogovora na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kamor namerava povabiti Jinpinga. Trump je lani uvedel desetodstotne carine na uvoz iz Kitajske, vreden do 200 milijard dolarjev, nato pa še 25-odstotne za 50 milijard dolarjev uvoza. Kitajska mu je vrnila s podobno mero.
Po poti Vietnama?
Trump bo na vrhu morda poskušal spodbuditi Severno Korejo, eno najrevnejših držav na svetu, ki je odvisna od mednarodne pomoči v hrani, naj sledi zgledu Vietnama, komunistične države, ki je v treh desetletjih dosegla izjemen gospodarski napredek. Tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo je julija lani med obiskom v Hanoju dejal, da bi se Severna Koreja lahko zgledovala po Vietnamu. "V luči nekoč nepredstavljive blaginje in partnerstva, ki ga imamo z Vietnamom danes, imam sporočilo za voditelja Kim Jong Una: Predsednik Trump meni, da lahko vaša država ponovi to pot," je dejal. Trump je poleg tega pred nekaj dnevi polaskal Kimu, da bi njegova država lahko postala ena od svetovnih gospodarskih sil, če bi se popolnoma odrekla jedrskemu orožju. "Voditelj Kim se zaveda, mogoče bolje kot kdorkoli drug, da bi lahko njegova država brez jedrskega orožja hitro postala ena od velikih svetovnih gospodarskih sil. Zaradi njene lokacije in ljudi (ter njega) ima več potenciala za hitro rast kot katerikoli druga država," je tvitnil.
