Jon Knez
Ko je 20. oktobra po samo 45 dneh na oblasti odstopila britanska premierka in vodja konservativne stranke Liz Truss, je takoj postalo jasno, da bo njen naslednik Rishi Sunak, ki je bil njen glavni tekmec že v poletni bitki za čelo stranke in posledično tudi za stalno prebivališče na londonskem Downing Streetu 10. Potem ko mu je kralj Karel III. dal blagoslov in ga prosil, da v njegovem imenu oblikuje vlado, mu je Trussova posle predala 25. oktobra. Ob nastopu mandata je obljubil integriteto, strokovnost in odgovornost. Zatrdil je tudi, da bo postavil gospodarsko stabilnost in povrnil zaupanje v vlado. Za komentar in analizo njegove dober mesec dolge vlade smo zaprosili sociologinjo dr. Jano Javornik, predavateljico na Univerzi v Leedsu, in politologa dr. Petra J. Verovška, ki predava na Univerzi v Sheffieldu.
Medtem ko je Liz Truss želela znižati davke, Rishi Sunak zagovarja varčevanje
Jesenska izjava ne obravnava krize v zdravstvu
Sociologinja Javornik pojasnjuje, da je prvi večji politični dogodek Sunakove vlade finančni načrt, imenovan Jesenska izjava (Autumn Statement), ki so ga predstavili 17. novembra. "To je pomemben povzetek gospodarske politike, ki ima širši politični pomen. Ponuja vpogled v vsebino politike oziroma v smernice Sunakovega vodenja države. Izjava ustvarja precejšnja politična in gospodarska tveganja tako za njegovo vlado v smislu znotrajstrankarske in volilne politike oziroma dinamike (prejšnja je odnesla njegovo predhodnico) kot tudi za splošno prebivalstvo. Po Jesenski izjavi je Sunakova politična ekonomija blizu Johnsonovi, a z znatno zmanjšanimi sredstvi in občutnim zmanjšanjem porabe po letu 2024. A ob tem ni videti organiziranih poskusov odpravljanja problemov na strani ponudbe, ki so jih povzročili izstop s skupnega trga in vojna v Ukrajini. Naj dodam, da je Jesenska izjava predstavila drugačen pristop od Sunakovega v času njegove poletne kampanje za prevzem stranke. To je predvsem posledica nujnosti povrnitve zaupanja trgov in izboljšanja javnih storitev, če naj bi zadovoljil volivce," pojasni.
Ob tem se hitro širi spoznanje, da je brexit - projekt te vlade - močno škodil gospodarstvu in je odgovoren za trenutne razmere, na kar opozarjajo tudi javni mediji. "V tej luči gre jesensko izjavo razumeti kot smernice za zmanjšanje posledic učinka brexita. Je pa izjava obenem tudi past za laburiste. Zmanjšanje porabe za 30 milijonov funtov so odložili v obdobje po volitvah aprila 2025 in s tem laburiste kot verjetne zmagovalce pritisnili ob zid. Zelo realno je tveganje, da bodo laburisti vezani na konservativne zaveze, kar bo radikalno omejilo njihove možnosti," pojasnjuje Jana Javornik in opozarja tudi na okrepljeno sindikalno gibanje. Stavkajo vse univerze, poštni delavci, železničarji, varnostniki, kmalu bodo tudi medicinske sestre v javnem sektorju. "Prihaja zima in nezadovoljstvo narašča. V javnem zdravstvu so rekordne čakalne vrste, socialna oskrba je na točki zloma. Več kot dva in pol milijona ljudi ni deležno nujne oskrbe in to vse pogosteje pade na pleča žensk, na račun njihove finančne avtonomije, zdravja in prispevka k ekonomiji. Vsem tem težavam izjava ni namenila niti en same točke." Meni tudi, da z ukrepi Sunak tvega jezo med svojimi volivci, ki nasprotujejo dvigu davkov. Prvi test zaupanja ga čaka na lokalnih volitvah maja prihodnje leto.
Eno za ljudstvo, drugo za elite
Rishi Sunak kot najpremožnejši ministrski predsednik v britanski zgodovini upravlja storitve zasebnega zdravstva, a če politik noče uporabljati istih javnih storitev kot drugi, če misli, da javne šole niso dovolj dobre za njegove otroke, je upravičeno vprašanje, ali resnično razume prebivalstvo, katerega usodo kroji. "Razkorak med politično elito in prebivalstvom privede do tihe ali bolj očitne privatizacije javnega, rezanja skupnostnega in v primeru Združenega kraljestva realnim rezom proračuna za javno zdravstvo. Razkritja te vrste so dodatno spodkopala Sunakovo politično ekonomijo in trditve o zavezanosti projektu ohranjanja javnega zdravstvenega sistema. Na dejstvo, da so konservativci 'tone deaf', brezčutni do problemov ljudstva, opozarja tudi ukrep, ki bi poslancem omogočil, da uveljavljajo stroške za božične zabave, medtem ko se milijoni bojujejo s krizo. Številni poslanci so se že izrekli proti in zahtevajo preklic te odločitve," opozarja Jana Javornik.
Vlada je sicer manj radikalna, a je še zmeraj
Peter J. Verovšek meni, da je vlada Rishija Sunaka vsekakor manj radikalna kot vlada njegove predhodnice: "To se vidi predvsem na področju financ, kjer se Sunak kot bivši finančni minister drži ekonomskih pravil. Predvsem se zaveda, da potrebuje podporo mednarodnih finančnih trgov, da lahko obdrži vrednost funta, ki je zelo pomembna za cene uvozov, predvsem na področju prehrane. To je seveda tudi povezano z inflacijo, ki je v Združenem kraljestvu višja kot v evroobmočju. Potrebuje podporo mednarodnih finančnih trgov tudi zato, da zagotovi čim nižje obrestne mere britanskih državnih obveznic, s katerimi se v veliki meri financira vlada. Zato je tudi sprejel potrebo po varčevanju. To je v nasprotju z Liz Truss, ki je hotela hkrati povečati državni proračun in znižati davke. Je pa tudi dejstvo, da je Sunakova vlada še zmeraj dosti bolj desničarska in radikalna, kot so bile prejšnje konservativne vlade pod vodstvom Therese May in Davida Camerona. To se vidi predvsem v odnosu do Evrope in Evropske unije. Povsem mogoče je, da bo Sunak izstopil iz protokola o Irski in s tem porušil vse sporazume, ki zdaj urejajo odnose med Britanijo in EU."
Glede Sunakovega odnosa s kraljem Karlom III. Verovšek meni, da ga je težko opisati, saj se monarhi v modernem času ne vmešavajo v politiko in je tudi ne komentirajo. "Kraljica Elizabeta II. je bila mojstrica skrivanja svojega mnenja. Preden je postal kralj, je bil princ Charles kar politično aktiven in se je zelo zavzemal za razna politična vprašanja, predvsem okoljevarstvena. Vemo, da si je želel nastopiti na okoljski konferenci COP 27 v Egiptu, a mu tega Sunak ni dovolil, ker ni želel, da bi se kralj vmešaval v politiko njegove vlade. Je pa tudi res, da je Karl III. dal jasno vedeti, da ni maral prejšnje premierke Liz Truss, ko jo je na drugem srečanju pozdravil z besedami "Spet ste tukaj? Ojoj, ojoj." Da ima verjetno boljši odnos s Sunakom, pa še ne pomeni, da imata dober odnos," še komentira Peter J. Verovšek.
