Jourova: Dogajanje na področju medijev v Sloveniji sprožilo razmislek o pripravi medijske zakonodaje za vso EU

STA, A.L., M.R.
13.07.2022 14:13

"Ne bom skrivala, da smo zaradi razmer v Sloveniji, predvsem težav pri financiranju STA v preteklosti in tudi drugih vprašanj, začeli razmišljati o zavezujočih pravilih za vse države članice, ki bodo bolje ščitile medijski prostor."

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Evropska komisija je zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, tudi v zvezi s prekinitvijo financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA), začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje, ki bo veljala za vse članice, je ob predstavitvi poročila o vladavini prava dejala evropska komisarka Vera Jourova v luči dogajanja na RTV Slovenija.

"Ne bom skrivala, da smo zaradi razmer v Sloveniji, predvsem težav pri financiranju STA v preteklosti in tudi drugih vprašanj, začeli razmišljati o zavezujočih pravilih za vse države članice, ki bodo bolje ščitile medijski prostor," je podpredsednica Evropske komisije, pristojna za vrednote, odgovorila na novinarsko vprašanje o aktualnem dogajanju na RTV Slovenija.

Gre za akt o medijski svobodi, v katerem komisija naslavlja težave javnih in zasebnih medijev, tudi v zvezi s financiranjem in stabilnostjo delovanja, predvsem javnih medijev, je pojasnila.

Na novinarski konferenci ob predstavitvi tretjega letnega poročila o vladavini prava v EU je poudarila, da je to podlaga za razpravo s predstavniki držav članic, tudi o medijih in položaju novinarjev.

V parlamentarni obravnavi predlog novele zakona o RTVS

Komisija v poročilu Sloveniji priporoča "krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, pri čemer je treba upoštevati evropske standarde glede javnih medijev".

Poudarja, da sicer obstajajo določene varovalke za zagotavljanje neodvisnosti javnih medijev, a glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva so določeni izzivi.

To med drugim po navedbah Bruslja, ki se sklicuje na poročilo Centra za medijski pluralizem in svobodo medijev (CMPF) za leto 2022, velja za postopke imenovanja članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, saj večino imenujejo parlament, politične stranke in vlada.

Viri pri EU so ob tem glede predloga sprememb zakona o RTV pojasnili, da v Bruslju pozdravljajo to, da "želi vlada ukrepati in uvesti več varovalk za zaščito neodvisnosti novinarjev". V tem kontekstu pa je treba razumeti tudi priporočilo komisije, so navedli.

V parlamentarni obravnavi je sicer trenutno predlog novele zakona o RTVS, s katerim želi vlada depolitizirati zavod. Vodenje, upravljanje in nadzor zavoda bi namesto zdajšnjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 članov. V skladu z enim od dopolnil, ki jih je v ponedeljek potrdil pristojni odbor DZ za kulturo, DZ vanj ne bo imenoval nobenega člana.

Na področju svobode medijev Evropska komisija izpostavlja še, da je bilo od objave lanskega poročila ponovno vzpostavljeno financiranje STA. To agenciji zagotavlja večjo stabilnost, a bi lahko nekatera določila v dogovoru za financiranje posredno vplivala na njeno uredniško avtonomijo, so opozorili.

Položaj novinarjev še vedno vse slabši

Poleg tega opozarja, da se položaj novinarjev v Sloveniji še naprej poslabšuje, tako da je med priporočili tudi vzpostavitev pravnih in drugih varovalk za zaščito novinarjev, predvsem na spletu.

Poročilo o vladavini prava medtem na področju pravosodnega sistema izraža zaskrbljenost zaradi pristojnosti notranjega ministra, da z navodili usmerja policijo v preiskavah posameznih primerov, kar bi lahko vplivalo na neodvisno delo državnih tožilcev in evropskega javnega tožilstva.

Obenem opozarja na pomanjkljivosti pri pravilih, ki urejajo parlamentarne preiskave, in Sloveniji priporoča zagotovitev varovalk glede neodvisnosti sodnikov in državnih tožilcev.

Na področju boja proti korupciji pa ji Evropska komisija priporoča odpravo ovir pri preiskovanju in pregonu primerov korupcije. Med drugim naj Slovenija zagotovi operativno avtonomijo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), poveča sredstva za državno tožilstvo in preuči zastaralne roke. Po mnenju komisije namreč obstaja "resna zaskrbljenost" glede neodvisnosti NPU.

V priporočilih na področju boja proti korupciji sta še čimprejšnje sprejetje in začetek izvajanja strategije za to področje, saj je trenutno nima v veljavi.

Pri sistemu zavor in ravnovesij je komisija Slovenijo med drugim opozorila na pomanjkljivosti zakona o javnih financah pri zagotavljanju proračunske avtonomije določenih neodvisnih organov. V priporočilih jo je pozvala, naj zagotovi potrebne varovalke za to.

O razmerah na področju vladavine prava v Sloveniji in še štirih drugih članicah bodo ministri EU za evropske zadeve razpravljali novembra.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta