Vojislav Bercko
Američani so lahko skozi ves predvolilni boj gledali dva povsem različna obraza politike: gobezdavega in brezobzirnega Donalda Trumpa, ki je (praktično zmeraj brez zaščitne maske) rohnel in hkrati hvalil samega sebe, in Joeja Bidna, tihega in umirjenega, ki se je z masko na obrazu vedel skrajno zadržano.
Kandidatov, ki bi imela manj skupnega ter bi bila kot ogenj in voda, v zgodovini ameriških volitev ni bilo veliko. Jasno, zmeraj so pogledi demokratov in republikancev različni, a so v vsaj kakšni točki podobni. Biden se s Trumpom ne strinja o ničemer in seveda velja še bolj obratno. Druži ju samo ena stvar, eden od njiju bi v vsakem primeru na dan prisege postal najstarejši predsednik ZDA na dan prisege. Trump ima 73 let, Biden jih bo čez slaba dva tedna dopolnil 78.
Zaspani Joe ni šel med ljudi
Predvolilni čas v ZDA še nikdar ni bil bolj nenavaden kot v času pandemije koronavirusa in to se je kazalo tudi pri predsedniških kampanjah. Trump je znova zagnal tipičen ameriški način pridobivanja volivcev, torej velika javna zborovanja, a se spotaknil že ob prvo stopnico, na shodu v Tulsi. Njegovi sodelavci so bombastično napovedovali, da se bo dogodka udeležilo milijon ljudi, prišlo jih je komaj deset tisoč. Vse skupaj so zakuhali mladi, ki so na družbenih omrežjih rezervirali na tisoče vstopnic, četudi seveda niso imeli nobenega namena priti v Oklahomo. Biden se je po drugi strani prav zaradi nevarnosti širjenja okužb odrekel zborovanjem in bo volivce nagovarjal predvsem po svetovnem spletu. "Zaspani Joe", kot mu poniževalno pravi Trump, si je s tem seveda nakopal nove kritike skrajnih republikancev, a v teh nepredvidljivih časih, ko ZDA krepko vodijo po številu okuženih in mrtvih zaradi bolezni covid-19, je njegova odločitev naletela na razumevanje na obeh političnih polih. kako tudi ne: raziskave so pokazale, da se je na Trumpovih zborovanjih okužilo namanj 30 tisoč ljudi.
Ko spregovori Barack Obama
Biden se je za demokratsko predsedniško nominacijo potegoval že dvakrat, nazadnje leta 2008, ko ga je premagal Barack Obama, ki je bil kasneje izvoljen za 44. predsednika ZDA. Toda Biden je ob prvem temnopoltem predsedniku dobil tolažilno nagrado - postal je podpredsednik in karizmatičnemu Obami stal ob strani dva mandata. Med njima se je, tako trdita oba, razvilo tudi tesno prijateljstvo, kar se kaže še danes. Obama se je dolgo držal ob strani, junija pa končno prvič tudi javno stopil na stran Bidna in mu pomagal v eni od akcij nabiranja denarja. To je nato storil še večkrat. Njegova javna podpora je bila morebiti ključna; s svojo pojavo in priljubljenostjo je verjetno pritegnil na volišča velik delež sicer politično zadržanih temnopoltih volivcev, ki so stopili skupaj in povzdignili glas po policijskem uboju Georgea Floyda v Minneapolisu 25. maja. Gibanje Črna življenja štejejo je pod geslom Ne morem dihati, kar so bile Floydove zadnje besede, medtem ko mu je belopolti policist dolgih osem minut in 46 sekund pritiskal koleno na vrat, mobiliziralo Američane vseh ras in prepričanj, hkrati pa se je razširilo tudi drugod po svetu. Vse skupaj je močno spominjalo na konec šestdesetih let prejšnjega stoletja in gibanje za državljanske pravice. Trump v nasprotju z Bidnom pomembnosti ljudskega besa ni prav ocenil in je nad protestnike vztrajno pošiljal policiste in pripadnike narodne garde. Da volivce, pa četudi večinoma nasprotnega političnega pola, vztrajno škropiš s solzivcem in nanje streljaš z gumijastimi naboji, zagotovo ni posrečena predvolilna poteza.
Prva podpredsednica v zgodovini
Senatorka iz Kalifornije, 55-letna Kamala Harris, bo v primeru potrditve Bidnove zmage postala podpredsednica ZDA. Bo prva ženska na tem položaju, sicer pa je bila komaj tretja podpredsedniška kandidatka večje stranke v zgodovini ZDA in obenem prva temnopolta ter hkrati tudi azijskega izvora.
Pot do podpredsedniške nominacije je bila za Harrisovo podobna Bidnovi poti - prvi temnopolti predsedniški kandidat v zgodovini ZDA Barack Obama si ga je leta 2008 izbral, da bi pomiril strahove tistih, ki so se bali prevelikega radikalnega premika demokratske politike v levo. Je pa zanimiva še po eni strani: v primeru, da se predsedniku ZDA kar koli zgodi, njegovo mesto avtomatsko prevzame podpredsednik oziroma podpredsednica. In še, z izkušnjami, ki jih bo pridobila, in glede na tradicijo mnogi vidijo Harrisovo kot kandidatko na volitvah leta 2024.
Demokrati, ki nadzirajo spodnji, predstavniški dom ameriškega kongresa, medtem ko je gornji, senat, zaenkrat v rokah republikancev, so za svojim kandidatom vsaj navidezno trdno stali. Zdi se, da je bil Biden v strankini vrhuški izbran za predsedniškega kandidata, še preden so se v začetku februarja v zvezni državi Iowa začeli strankarski izbori. Tam in v zvezni državi New Hampshire je nekoliko presenetljivo zmagal 38-letni gejevski župan malega mesta South Bend v Indiani Pete Buttigieg. Jasno je bilo, da na dolg rok nima možnosti. Nato je štafeto prevzel samooklicani demokratični socialist Bernie Sanders, zmagal v nekaj naslednjih zveznih državah, a šele potem se je v resnici zagnala strankarska mašinerija. Biden je slavil na tako imenovani supertorek 3. marca, ko so demokrati izbirali svojega predsedniškega aduta v kar 14 zveznih državah. Ker je izbruhnila še pandemija, so se kandidati, ki so še ostali v bitki, sami umaknili in prepustili zmago Bidnu.
Brez vonja, barve in okusa
Biden, ki celotno svojo kampanjo gradi na zapuščini zlate dobe Baracka Obame, je sicer na prvi pogled neškodljiv, a analiza njegovih stališč kaže, da je precej konservativen. Tipični sredinski kandidat, ki z ničimer ne grozi, da bi povzročil vihar na politični sceni ali ogrozil esteblišment. Je kot voda - brez vonja, barve in okusa. A morda prav zato v teh norih časih vsesplošnega populizma primeren, da postane 46. predsednik ZDA. Izkušnje s kriznim vladanjem že ima: Obama je prišel v Belo hišo v času gospodarskega zloma, bodočemu predsedniku se obeta zdravstvena in poleg tega še ekonomska kriza. Ter seveda Združene države Amerike, bolj razdeljene kot kadarkoli v sodobni zgodovini.
Življenje, polno tragedij
Četudi se zdi, da je bilo Bidnu življenje z rožicami postlano - senator iz zvezne države Delaware je denimo že od leta 1972 -, so ga zaznamovale številne osebne tragedije. Kmalu po prvi izvolitvi v senat je v prometni nesreči izgubil soprogo Neilio in hčerko, medtem ko sta sinova, ki sta tudi bila v avtu, preživela. Biden je prisegel ob njuni bolniški postelji. Toda pred petimi leti je za rakom umrl tudi eden od njiju, 46-letni Beau, ki je veljal za vzhajajočo politično zvezdo.
*Portret je bil, na Večerovih Pogledih, prvič objavljen poleti 2020. Posodobljen 7. novembra 2020.
