Voditelji po Janševih besedah na vrhu med drugim razpravljajo tudi, kako še dodatno zagotoviti, da bodo evropska sredstva uporabljena skladno z merili, obvezami posameznih držav in v skladu s skupnimi dogovori na ravni EU.
V povezavi s tem poteka tudi razprava o vladavini prava - o tem, kaj to sploh je, pri čemer obstaja soglasje o tem, da je vladavina prava eden od temeljev, na katerem stoji celotna EU, in da to nikakor ni povezano zgolj s porabo oziroma z investiranjem evropskih sredstev, je dejal Janša.
Vladavina prava je po njegovih besedah eden od razlogov za nastanek EU in tudi eden od razlogov za vključitev Slovenije v unijo. "Vladavina prava jamči oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse in s tem tudi temelj svobode posameznika in normalnega razvoja posameznika in države," je poudaril.
Vladavina prava po Janševih besedah pomeni, da institucije do vseh ravnajo enako, da so sodišča nepristranska, da se ne krade volitev ali mandatov, da v EU ne more oziroma ne sme biti političnih zapornikov ter da nima samo ena politična stran v rokah vseh medijev.
Vladavina prava je nenazadnje tudi to, da se evropska in davkoplačevalska sredstva v kateri koli članici unije uporabljajo za blaginjo tistih, ki ta sredstva prispevajo, je še izpostavil.
"Razčistilo se je marsikaj, tudi za nazaj"
"Recimo, če namenimo na desetine milijonov evrov za izboljšanje oskrbe starejših, da ta sredstva gredo v izgradnjo domov za ostarele, ne pa, da se 70 milijonov nameni za študije, za raznorazne prijateljske zveze ali pa tako imenovane nevladne organizacije, ki od tega pravzaprav živijo," je ponazoril.
Tako da tudi ta razprava v zvezi z vladavino prava, ki se je odvijala ob robu pogajanj na vrhu v povezavi z alokacijo ter obsegom sredstev, tako v večletnem finančnem okviru kot v skladu za okrevanje, je bila po Janševih besedah izjemno koristna.
"Razčistilo se je marsikaj, tudi za nazaj, in odslej naprej bo tudi bistveno teže graditi neko dnevno politiko na podlagi tega pojma," je sklenil Janša v izjavi ob prihodu na današnje zasedanje v Bruslju.
Novinarji do stavbe Evropa, kjer voditelji zasedajo in dajejo izjave za medije, zaradi pandemičnih omejitev tokrat nimajo dostopa, tako da vprašanj ni mogoče zastaviti.
Vprašanje povezave spoštovanja vladavine prava in evropskega proračuna je eno ključnih odprtih vprašanj v pogajanjih o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji. Madžarska in Poljska že vseskozi nasprotujeta načrtovani povezavi. V soboto je imela po neuradnih informacijah v razpravi na vrhu podobne zadržke kot ti državi tudi Slovenija.
Madžarski premier Viktor Orban, ki trdi, da sicer ne nasprotuje povezavi med vladavino prava in proračunom kot takim, je podal svoje predloge, v katerih želi podobno zasilno zavoro v primeru vladavine prava kot nizozemski premier Mark Rutte v primeru reform in izplačila sredstev iz sklada za okrevanje, torej dejansko možnost veta na odločitev.
Orban ob tem tudi izpostavlja, da glede vprašanja vladavine prava in Madžarske unija doslej dejansko še ni sprejela odločitve. Članice je v nedeljo pozval, naj namesto novega pravnega mehanizma v okviru prihodnjega večletnega proračuna raje končajo postopek proti Madžarski na podlagi 7. člena pogodbe EU.
Postopek na podlagi 7. člena, sprožen že pred leti, ki v skrajnem primeru za kršiteljico temeljnih evropskih vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic, je v razpravah članic unije zastal, ker ni zadostne volje za ukrepanje proti Madžarski. Enako velja v primeru Poljske, ki je prav tako v tem postopku.
