V Hiši Evropske unije je danes v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji potekala javna razprava cikla Studio Evropa na temo stotih dni nove Evropske komisije: Evropa in svet na geopolitičnem razpotju. V razpravi so so sodelovali evropski poslanci Matjaž Nemec (S&D/SD), Milan Zver, Branko Grims (oba EPP/SDS), profesor dr. Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in izredna profesorica dr. Sabina Lange, predavateljica na FDV in na Evropskem inštitutu za javno upravo v Maastrichtu. Razpravo je povezoval odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik. 

Razpravljali so o posledicah obsežnih geopolitičnih in ekonomskih premikov v svetu za Evropsko unijo, zlasti o možnih odzivih Evrope na politične in gospodarske poteze nove ameriške administracije, ter o dosedanjih in napovedanih ukrepih nove Evropske komisije, ki je svoj mandat pričela decembra lani. 

Grims je na začetku izrazil nezadovoljstvo z delom druge komisije Ursule von der Leyen, saj da je nedorasla novim razmeram v svetu. "To se je pokazalo po prisegi Donalda Trumpa. Komisija ni sposobna iti v odločni in radikalni smeri. Razmere v Evropi so slabše kot so bile v ZDA pred prihodom Trumpa. On ni naš problem, saj gre v pravo smer in rešuje zahodno civilizacijo. Dela tisto, kar potrebuje Evropa. Presekal je nezakonite migracije, šel stran od lažnega zelenega prehoda in LGBT+ ideologije. Evropska komisija pa tega ni sposobna. Evrope ne zna peljati, kamor bi jo morala," je dejal. 

Tektonski premiki v Evropi

Nemec je o tem, kakšna naj bo vloga Evropske komisije do vojne v Ukrajini, povedal, da bi se morali več pogovarjati. "Zapiramo si vrata pri sodelovanju na mirovnem procesu. Redefinirati bi morali odnos do Putina. Predvsem bi to morali narediti tisti, ki so ga kritizirali in podpirali Trumpa. Slovenija ima v komisarki Marti Kos posebno vlogo, saj bo sodelovala v obnovitvenem procesu Ukrajine, ko bo do tega prišlo. EU se je postavila v irelevanten položaj. V Evropskem parlamentu imamo protrumpovski ECR in proputinovske Domoljube. Če bomo dosegli evropsko večino tradicionalnih strank, je prihodnost možna."

Zver o geopolitičnih spremembah pravi, da bodo v SDS še naprej podpirali Ukrajino, a da pozdravljajo izvolitev Trumpa. "Svet se geostrateško spreminja. Od padca berlinskega zidu še ni bilo takih tektonskih premikov. Veliko je negotovosti, nepredvidljivosti. V mednarodnih odnosih vlada kaos. Verjamem, da se bodo stvari počasi uredile. Trump ne prinaša le slabih stvari. Mir je pred vrati, mislim na Bližnji vzhod in Ukrajino. ZDA bodo ponovno imele osrednjo vlogo, ki jo je včasih imela Evropa. Prostor se je nato bipolariziral in Evropa je izgubila pozicijo, zdaj pa se bori za svojo vlogo v svet. Najbolj stavi na strateški kompas konkurenčnosti, kar je izmišljotina evrokratov," je dejal. Dodal je, da so v SDS Trumpa podpirali že v prvem mandatu, njegove zmage na volitvah pa so veseli, ker da je Bidnova administracija storila veliko napak. "ZDA so vedno bile prostor svobode, inovacij. V času Bidna so izgubile podobo in del konkurenčnosti. Še naprej bomo podpirali Ukrajino, EU pa se bo morala prilagoditi novim dejstvom. To je kruto dejstvo, a, če želimo mir, bo treba veliko stvari vzeti v zakup."

S Trumpom bo treba vzpostaviti odnos

Da odziv EU na transatlantske odnose ni medel, kar dokazuje odziv na nastop podpredsednika ZDA JD Vancea na Münchenski varnostni konferenci, meni Sabina Lange. "Ne moreš vedno biti ogorčen. Pri krizi evropske enotnosti moramo iti naprej vsi, ali pa vsaj tisti, ki lahko. Mogoče je bolje biti umirjen. V ZDA imamo Trumpa. Njegovo funkcijo je treba spoštovati. Že na podlagi izkušenj iz njegovega prvega mandata vemo, da se njim moči ne meri v javnosti, ampak z argumenti na štiri oči. Macron ga je recimo javno popravil v enem detajlu. Odnos s Trumpom je zgradil novembra lani, ko ga je povabil na odprtje prenovenega Notre Dama," je dodala. 

Z ZDA in Trumpm je treba vzpostaviti odnos, pravi Boštjan Udovič. "Nemčija po volitvah še ne more biti akter, Macron recimo je akter. Trumpa je na obisk povabil britanski kralj Karel III. Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha, pravimo. Ni treba vedno odgovoriti na prvo žogo, temveč prek diplomatskih kanalov. Evropa trenutno ni poklicana k reševanju vojne v Ukrajini. Tudi prej ni bila. Če nisi za mizo, si na mizi. Zavedati se bomo morali, da bomo morali poskrbeti sami zase. Prej smo živeli na tuj račun, zdaj se bomo morali ukvarjati z lastno varnostjo," je dodal. 

Zakaj je težko doseči trgovinski sporazum?

O ameriških carinah na jeklo in aluminij in odzivu EU je Zver dejal, da to gotovo ni dobra novica in da je bil TTIP sporazum pred desetimi leti dober, pa mu je tedanji predsednik Barack Obama "porezal peruti". "Odnosi med Evropo in ZDA so po propadu tega sporazuma strmo padli. Danes čutimo nesposobnost dogovora elit ZDA in Evrope. To bo negativno vplivalo, padli bomo v novo obdobje protekcionizma. Evropa skuša nadoknaditi trgovinski sporazum." Lange je dodala, da je transatlantskih odnosov toliko, da ne morejo sprejeti sporazumov. "Če sta partnerja enako močna, je težko sprejeti sporazum. Z ukrepi proti Trumpu je treba počakati. Počasnost je tokrat za spremembo na strani Evrope," je dejala.

Udovič je na vprašanje, če je lahko Evropa še relevanten geopolitični igralec, odgovoril, da smo zamudili veliko. "Morda tudi zaradi podcenjujočega odnosa do Rusije. Nemčija je EU vodila v enotirno energetsko neodvisnost or Rusija. Če gremo v trgovinsko vojno, bomo vsi na slabšem. Zavzeti bi morali stališče in premisliti, kaj Evropa sploh želi. Vračamo se v 19. stoletje. Boj za preživetje bo krvav. Če ne bomo sodelovali, bomo plen.

Grims je vnovič poudaril že prej omenjene težave. Cilj bi moral biti "Make Europe Great Again!" je pozval. "Amerika inovira, Kitajska producira, Evropa pa regulira. Zato podjetja bežijo iz Evrope. Ne regulacijo, potrebujemo deregulacijo," je dejal in dodal, da bi morali kot v Argentini z motorno žago zmanjšati birokracijo.