"To je zelo težko, a mogoče," je ob predstavitvi načrta poudaril izvršni podpredsednik komisije Frans Timmermans. Načrt predvideva odpravo odvisnosti Evrope od ruskega plina, nafte in premoga najpozneje do leta 2030, vključuje niz ukrepov v odziv na rastoče cene energije ter zaščito potrošnikov in podjetij ter ukrepe za zagotovitev zadostnih zalog plina za naslednje zime.
Vojna ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini potrjuje nujnost pospešitve prehoda k čisti energiji, je poudaril Timmermans ob predstavitvi predlogov, o katerih bodo na neformalnem zasedanju konec tedna v Versaillesu razpravljali voditelji članic unije.
Janša: V naslednjih dneh bo jasno, če bo tudi EU prekinila dobavo ruske nafte in plina
Premier Janez Janša je napovedal, da bo v naslednjih dveh do treh dneh jasno, če bo EU sledila ZDA in Veliki Britaniji pri prekinitvi uvoza ruskega plina in nafte. Kot je dejal na javni tribuni ob koncu vladnega obiska severnega dela osrednjeslovenske regije, bo od tega odvisno, koliko časa bo trajala ruska invazija na Ukrajino.
Rusija s prodajo nafte in zemeljskega plina vsak dan zasluži približno milijardo evrov, s katero financira vojno v Ukrajini, ki ima za tamkajšnje prebivalstvo drastične posledice, je v odgovoru na več vprašanj udeležencev tribune glede posledic vojne v Ukrajini poudaril Janša.
Kako burno bo v EU v naslednjih tednih, bo po njegovih besedah jasno po četrtkovem neformalnem vrhu EU v Parizu. V predlogih deklaracije je napisano, da bo Evropa energetsko postala neodvisna od Rusija, dilema pa je, kako in kdaj, je dejal.
Ob tem je pojasnil, da bodo v primeru prekinitve dobav ruskega zemeljskega plina in nafte "čez noč" tudi slovenska podjetja utrpela drastične posledice.
Spomnil je, da ima Ukrajina velike zaloge surovin in veliko rodovitnih površin, zato bo vojna vplivala tudi na cene žit.
Slovenija in Madžarska z dogovorom glede žit
O tem je spregovoril tudi kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je na tribuno prišel po virtualnem sestanku z madžarskim kolegom. Madžarska je namreč napovedala omejitev izvoza žit. Ministra sta se dogovorila, da bosta državi sodelovali pri zagotavljanju dotoka žit z Madžarske glede na že sklenjene pogodbe.
Če bo Evropa pri sprejemanju sankcij proti Rusiji s kompromisi iskala srednjo pot, bo šok za podjetja in ljudi morda manjši, a bo trajal dlje časa, prav tako vojna v Ukrajini, je ocenil Janša. Če bodo sankcije sprejete hitro, pa se bo stanje stabilizirano prej.
Napovedal je, da bo naslednjih nekaj tednov glede oskrbe in cen energentov, surovin in hrane precej turbulentnih. "Slovenija ima za takšne primere načrte in zaloge, kot tudi EU," je pojasnil in znova poudaril, da vrste pred bencinskimi servisi niso potrebne, saj derivatov ne bo zmanjkalo. "Ne bomo niti lačni niti brez elektrike," je dejal.
Do poletja v Evropi dovolj plina
Zagotovil je, da ima EU do poletja na zalogi dovolj velike količine zemeljskega plina, v vmesnem času pa je možno zagotoviti alternativne vire. Ruska nafta pa je glede na svetovni trg v manjšinskem deležu, je izpostavil.
Pojasnil je, da so si države EU med seboj različne, nekatere so bolj, druge pa manj odvisne od ruskega zemeljskega plina. Po njegovi oceni bo trajalo nekaj časa, da se mehanizmi uskladijo in da bo evropska reakcija učinkovita.
Eno od vprašanj udeležencev tribune se je nanašalo tudi na formulo, po kateri v EU na višino cene elektrike vpliva višina cene zemeljskega plina. Zaradi aktualnih razmer višanje cen plina namreč vpliva na višanje cen električne energije. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je pojasnil, da vse več držav članic EU podpira spremembe na tem področju. "Nemčija pravi, da bomo na ta način porušili trg, ampak saj trg je že porušen," je dejal.
Na pobudo enega od udeležencev tribune, da bi Holding Slovenske elektrarne (HSE) ustavil izvoz električne energije v tujino in s tem pomagal slovenskim podjetjem, ki so v stiski, je Vrtovec odgovoril, da je v trenutnem sistemu energetske unije EU to nemogoče. "Če pa se bo trend s cenami nadaljeval v nedogled, pa se bo energetska unija sesula sama vase," je opozoril. Prvi korak EU mora biti prekinitev energetske odvisnosti od Rusije, je dodal.
Počivalšek: Potrebne bodo dodatne rešitve
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je spomnil, da je na dvige energentov vlada odgovorila z interventnim zakonom in ob tem pojasnil, da je bil zakon sprejet še pred začetkom ruskega napada na Ukrajino, zato bo vlada morala najti dodatne rešitve.
Odgovor je diverzifikacija dobave plina s krepitvijo uvoza utekočinjenega zemeljskega plina od neruskih dobaviteljev, krepitev količin biometana in obnovljivih virov energije ter hitrejše zmanjševanje uporabe fosilnih goriv v domovih, zgradbah, industriji.
Če bi unija v celoti uresničila predloge iz okoljskega svežnja Pripravljeni na 55, ki predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990, bi letno porabo plina v omenjenem obdobju že zmanjšali za 30 odstotkov ali 100 milijard kubičnih metrov, izpostavljajo v komisiji.
ZDA prepovedale uvoz plina, nafte in premoga iz Rusije
Ameriški predsednik Joe Biden je naznanil, da zaradi invazije na Ukrajino uvaja prepoved uvoza ruske nafte, plina in vseh ruskih energentov v ZDA, čeprav se zaveda, da bo to povišalo cene bencina v ZDA. Ob najavi embarga je naftna in druga energetska podjetja pozval, naj ne skušajo izkoriščati položaja in navijati cen, ker jih bodo kaznovali. Navkljub bojazni pred naraščajočimi cenami plina ima ta odločitev v ZDA široko podporo.
Biden je dejal, da je ukrep sprejel ob posvetovanjih z zavezniki, pri čemer se zaveda, da Evropejci ne bodo v položaju, da se pridružijo ZDA. "Mi doma proizvedemo več nafte kot cela Evropa skupaj in si ta ukrep kot neto izvoznica nafte lahko privoščimo," je dejal Biden in dejal, da z Evropejci dela na dolgoročni strategiji zmanjšanja odvisnosti od ruske energije.
Zagotovil je, da so zavezniki enotni v odločenosti, da ohranjajo pritisk na Putina in njegov vojaški stroj. Zagotovil je nadaljevanje vojaške, ekonomske in humanitarne pomoči Ukrajini in pozval kongres, naj potrdil predlaganih 14 milijard dolarjev dodatne pomoči. Zagotovil je tudi, da se bodo ZDA držale 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki napad na eno jemlje kot napad na vse, ZDA pa bodo delile odgovornost za ukrajinske begunce z državami, ki mejijo na Ukrajino.
V nadaljevanju je opisal škodo, ki jo ima Rusija zaradi doslej sprejetih sankcij, in dejal, da je rubelj od začetka ruske invazije padel za 50 odstotkov in je sedaj vreden le en ameriški cent. Proti višjim cenam bencina se nameravajo boriti s sproščanjem naftnih rezerv, kar so že napovedali.
Pohvalil je naftna podjetja, ki so odpovedala sodelovanje z Rusijo, in zažugal tistim, ki bodo skušali izkoriščati položaj za povečanje dobička na račun potrošnikov. Sicer pa je spomnil, da sedanja kriza ves svet opozarja, da je potrebna tranzicija v čiste energetske vire in energetsko neodvisnost. "Rahljanje okoljskih regulacij ne bo znižalo cene bencina," je dejal Biden in zavrnil obtožbe, da je zatrl domačo proizvodnjo nafte in plina.
Dejal je, da je izdanih 9000 dovoljen za izkoriščanje nafte na kopnem v ZDA, vendar jih podjetja ne izkoriščajo. "To so dejstva. Proizvodnja nafte v ZDA je v mojem prvem letu vladanja narasla bolj kot v prvem letu vladanja mojega predhodnika in letos ter prihodnje leto bomo spet dosegli rekordno proizvodnjo," je dejal Biden.
krajince je pohvalil, da so s svojim pogumom navdihnili ves svet. "Putin je odločen nadaljevati na svoji morilski poti ne glede na posledice. Napada šole, stanovanjske bloke, bolnišnice in napadel je največjo jedrsko elektrarno v Evropi. Povzročil je dva milijona beguncev, vendar pa Ukrajina ne bo nikoli zmaga za Putina. Lahko osvoji mesto, ampak države ne bo obdržal. Če ne odgovorimo, bo cena za svobodo in Američane še večja," je dejal Biden.
Z ukrepi, ki jih predvideva današnji načrt, pa bi lahko po navedbah komisije porabo postopno zmanjšali za najmanj 155 milijard kubičnih metrov, kar je enako količini, ki jo je unija v lanskem letu uvozila iz Rusije.
London v postopno ustavitev uvoza ruske nafte
Združeno kraljestvo bo do konca leta postopoma ustavilo uvoz ruske nafte v državo, je danes sporočil britanski minister za gospodarstvo in energetiko Kwasi Kwarteng. S tem sledi ZDA, ki so zaradi ruske invazije na Ukrajino prepovedale uvoz vseh energentov iz Rusije.
"Združeno kraljestvo bo do konca leta 2022 ustavilo uvoz ruske nafte in naftnih derivatov," je danes na Twitterju zapisal Kwarteng. "To prehodno obdobje bo trgu, podjetjem in dobavnim verigam omogočilo več kot dovolj časa, da nadomestijo ruski uvoz, ki predstavlja osem odstotkov britanskega povpraševanja," je še pojasnil.
Podjetja je pozval, naj to leto izkoristijo za prehod brez težav, tako da uporabniki tega ne bodo občutili. Vlada bo ustanovila tudi posebno delovno skupino, v okviru katere bodo skupaj s podjetji iskali alternativne možnosti, je še pojasnil Kwarteng.
Ob tem se bodo skušali z drugimi dobavitelji nafte dogovoriti za dodatne dobave. Poudaril je, da so dobavitelji, kot so ZDA, Nizozemska in zalivske države, zanesljivi partnerji.
Ta ukrep ne velja za ruski zemeljski plin, od katerega Združeno kraljestvo ni odvisno. Vendar pa gospodarski minister preučuje tudi možnosti za prekinitev dobav plina, je sporočil.
Zaloge plina naj se že jeseni napolnijo do 90 odstotkov
Poleg tega komisija v današnjem svežnju med drugim predlaga, naj se do 1. oktobra vsako leto zaloge plina v EU napolnijo do najmanj 90 odstotkov. Do aprila naj bi predstavila tudi zakonodajni predlog za dosego tega cilja.
Za zaščito potrošnikov komisija poleg nabora ukrepov, ki ga je v odziv na strmo rast cen energije predstavila lani oktobra, predlaga tudi prilagajanje cen v izjemnih okoliščinah ter ukrepe v povezavi z državno pomočjo in davki.
Že oktobra lani je komisija med kratkoročnimi ukrepi za spoprijemanje z visokimi cenami energije za zaščito gospodinjstev predlagala vavčerje ali delna plačila računa, začasen zamik plačila računa, ciljno zmanjšanje davčne stopnje in varovala proti izključitvi iz omrežja, za podjetja pa državne pomoči.
