Vojislav Bercko
Obisk turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v Bruslju je v luči turške vojaške intervencije v Siriji in migrantske krize pred evropskimi vrati morda eden zadnjih poskusov zgladitve odnosov na relaciji Turčija- Evropska unija-zveza Nato. Zaupanje med EU in Turčijo, zgrajeno na podlagi tako imenovanega migrantskega sporazuma iz leta 2016, ki je kot glavno stvar predvideval turško zadrževanje beguncev na njenem ozemlju v zameno za milijarde evrov evropske pomoč, je bilo porušeno konec februarja, ko je Erdogan sporočil: "Vrata v Evropo so odprta." Odnosi med severnoatlantskim zavezništvom in eno njegovih najmočnejših članic pa so se zaostrili s turškim vpadom na sirsko ozemlje in orožarskim koketiranjem uradne Ankare z Moskvo.
EU je zaradi turškega izsiljevanja v globoki dilemi
Za pomoč otrokom brez spremstva
Evropska unija razmišlja o sprejemu do 1500 begunskih otrok iz sprejemnih centrov v Grčiji, je sporočila nemška vlada, ki je pripravljena sprejeti ustrezen delež teh otrok. Pripravljenost sprejeti mladoletnike brez spremstva so izrazili tudi v Franciji, Luksemburgu, Hrvaški, Portugalski in Danski. V Sloveniji vlada v odhajanju o tem ne more odločati. Slovenija je bila že lani jeseni zadržana do malteškega dogovora štirih članic EU o začasnem mehanizmu za premeščanje migrantov, rešenih v Sredozemlju.
