Boris Jaušovec
Matej Hojnik, slovenski podjetnik, je sprejel nekonvencionalno poslovno odločitev v primerjavi s svojimi slovenskimi kolegi. Namesto da bi računal na poslovne priložnosti na jugu, se je odločil za Poljsko. V mestu Parczew z okoli 15 tisoč prebivalci blizu Lublina je kupil podjetje za proizvodnjo kisa in gorčice WOM Parczew, v katerem je 45 zaposlenih. V središču Varšave sva se pogovarjala na predvečer parlamentarnih volitev na Poljskem, vendar sva jih omenjala bolj sporadično. V fokusu sva imela predvsem poljsko ekonomijo.
Kako ste prišli na Poljsko?
"Leta 2010 smo sprejeli pomembno odločitev, da na Poljskem kupimo podjetje, saj je Poljska v tistem obdobju prodajala svoje nestrateške naložbe. Oglas za prodajo podjetja smo našli na internetu oziroma pri Financial Times Europe. Podjetje, ki je izdelovalo kis na Poljskem, je bilo za nas, slovenske proizvajalce kisa, zanimivo in oddali smo ponudbo. Bila je najboljša in smo podjetje kupili.
Razmisliva morda o vseh spremembah, ki so se zgodile v teh trinajstih letih na Poljskem. Med vožnjo iz Maribora ste gotovo opazili številne nove in kakovostne avtoceste, ki so jih izgradili na Poljskem. V Varšavi opazite tudi, kako se mesto širi in razvija. Poljska je bila edina država v Evropski uniji (EU), ki je ni prizadela finančna kriza leta 2009. Poljski trg praktično ni doživel padca. Šele konec prejšnjega leta in v začetku tega je zavladalo zatišje predvsem zaradi vojne v Ukrajini, ki je prinesla gospodarske težave, vključno z inflacijo. Centralna banka Poljske je odgovorila z zvišanjem obrestnih mer za kredite, kar je vplivalo tudi na trg nepremičnin. Hkrati je sem prišlo veliko Ukrajincev. V prvih mesecih ruske agresije je na Poljsko pribežalo kar deset milijonov ljudi. Do danes se jih je vrnilo že osem milijonov in pol, čeprav ostaja še vedno veliko Ukrajincev izven domovine, saj so nekateri odšli v druge države."
Sicer je uradno poljska politika protimigrantska, tudi na referendumu ob parlamentarnih volitvah je vladajoči PiS postavil vprašanje s pričakovanjem, da ga ljudje zavrnejo, ali naj Poljska privoli v solidarnostno prerazporejanje beguncev v EU. Kako to, da pa so ukrajinske begunce dobrodošlo sprejeli, čeprav so se še v drugi svetovni vojni z njimi pobijali? Ker so belci?
"Poljska in Ukrajina imata res precej zapleteno medsebojno zgodovino. Vendar sta si njuni zgodovini tudi zelo podobni. Ukrajinske begunce so Poljaki sprejeli zelo toplo ne zaradi barve kože, ampak ker se verjetno tudi Poljaki počutijo ogrožene zaradi ruskega napada. Ko se je začela vojna v Ukrajini, je na Poljskem zavladala velika panika. Bankomati so bili prvih štirinajst dni prazni, ljudje niso mogli napolniti avtomobilskih rezervoarjev z gorivom, vsi so si kopičili zaloge. Vendar se je situacija sčasoma umirila, ljudje so se prilagodili okoliščinam in začeli živeti v novih razmerah. Tudi podjetja so začela normalno poslovati in si prizadevajo za normalno sodelovanje z ukrajinskimi podjetji."
Problem, ki pa so ga v zadnjem času izpostavile Poljska in druge višegrajske države ter Romunija in Bolgarija, je izvoz ukrajinskega žita. Zakaj, če pa naj bi bilo to žito namenjeno v revnejše države Azije in Afrike?
"Problem je v kontroli tega izvoza. Žito je končalo na poljskem trgu, čeprav je bilo prvotno namenjeno izvozu v tujino, kar je povzročilo padec cen žita na Poljskem. Razumljivo, da Poljaki želijo zaščititi svoj trg. Vendar so se zdaj očitno že uspešno dogovorili. To kaže, da je šlo verjetno za birokratski problem s političnim ozadjem in ne za dejansko nerešljiv problem."
Trinajst let ste na Poljskem, govorili ste mi, kako se je država izognila recesiji in krizi ter se ves ta čas razvijala. Toda po drugi strani je ostala pri zlotu, poleg tega pa imajo Poljaki zdaj ob Madžarih, ki tudi vztrajajo pri domačem forintu, najvišjo inflacijo v EU.
"Kot dojemam, Poljska ohranja svojo valuto, da lahko regulira konkurenčnosti svojega gospodarstva. To je eden glavnih razlogov, čemu se niso pridružili evroobmočju. Če opazijo, da se gospodarstvo upočasnjuje, denimo, hitro uporabijo ugodnejši menjalni tečaj. Inflacija pa je res visoka. Najnovejši podatki kažejo, da je 12,7-odstotna. Vendar se je od začetka leta, ko je znašala 14 odstotkov, inflacija na Poljskem že nekoliko umirila. Centralna banka je doslej zviševala obrestne mere za kredite, kar je, kot sva omenila, ohladilo tudi nepremičninski trg. A so se cene hrane in prehranskih izdelkov umirile, zato so ocenili, da lahko znižajo obrestne mere. Nazadnje so jih zares znižali za približno dve odstotni točki. Torej Poljaki z ohranjanjem svojega valutnega sistema in regulacijo obrestnih stopenj še ohranjajo večji nadzor nad svojim gospodarstvom, kar je nekaj, česar Slovenija nima več."
Seveda je vprašanje, kaj je boljše.
"Točno, Slovenija je veliko manjša država, kajti Poljska je ogromen trg s 40 milijoni prebivalcev. Poljski trg je precej samozadosten in hkrati porabi velike količine blaga. Nazadnje je vlada sprejela ukrep, ki omogoča vsem mladim, ki nimajo stanovanja, pridobiti ugoden dolgoročni kredit do pol milijona zlotov, kar je približno 120 tisoč evrov, s subvencionirano obrestno mero po fiksni stopnji dveh odstotkov. To je pomagalo oživiti poljski nepremičninski trg. Podobno kot pri nas, kjer imamo referenčno obrestno mero Tom oziroma Euribor, ima Poljska svoj Wibor. Trenutno znaša med 5,68 odstotka za trimesečje in 5,9 odstotka na mesec. Industrija pa se zdaj zadolžuje po Wibor plus šest odstotkov."
Vaša znamka Apis-Vita je v Sloveniji poznana po Matejevem kisu.
"Da, smo največji proizvajalec kisov v Sloveniji in izdelujemo kis tudi za vse največje trgovske verige, kot so Lidl, Hofer, Mercator, Spar, tudi za njihove lastne blagovne znamke. Naši kisi zajemajo vsaj 55 odstotkov vseh prodanih kisov v Sloveniji."
Kako pa je na Poljskem?
"Na Poljskem smo prisotni s tržnim deležem 11,5 odstotka v kategoriji kisov in naši izdelki so na voljo na celotnem poljskem trgu."
Kis tudi izvažate?
"Da, prisotni smo na tržiščih Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bolgarije, Romunije in Madžarske. Zveni obetavno, vendar moram poudariti, da smo se v zadnjih treh letih srečali s številnimi težavami zaradi pandemije covida-19. Proizvajamo tudi alkoholni kis. Ko je izbruhnila pandemija, je država omejila prodajo špirita - ni ga bilo mogoče kupiti brez njenega dovoljenja. Če pa si dobil dovoljenje, je bila cena špirita izjemno visoka, saj je bil alkohol potreben za dezinfekcijo. Lani se je temu pridružila še znatna podražitev surovin. Na začetku lanskega leta smo imeli težke čase, toda nato se je stanje postopoma umirilo in spet normalno poslujemo."
Na Poljskem ste zaposlovali tudi ukrajinske begunce?
"Tako je, imamo nekaj tujih delavcev, trenutno so pri nas še trije. Moram reči, da so Ukrajinci izjemno kvalificirani in pridni delavci, dobro integrirani v poljsko družbo. Lahko jih samo pohvalim, nimamo slabih izkušenj in so tudi med sodelavci zelo dobro sprejeti. Seveda pa se tudi na Poljskem, podobno kot v drugih evropskih državah, soočamo s pomanjkanjem delovne sile. Zato se tukaj zvišuje minimalna plača, ki zdaj znaša 750 evrov bruto."
Pričakujete v poljskem gospodarstvu spremembe, če se po volitvah zamenja vlada?
"Pravzaprav ne pričakujem sprememb. Gospodarsko okolje na Poljskem je dokaj stabilno in bo takšno ostalo ne glede na sestavo vlade."
Vendar pa vodja opozicije Donald Tusk napoveduje, da se bo njegova vlada skušala pridružiti evropskemu zelenemu prehodu. Zdaj Poljska energijo večinoma dobi iz premoga. Kaj menite o tem?
"Tuskova napoved, da se bo pridružil evropskemu zelenemu prehodu, odraža naraščajočo pomembnost trajnostne energije v sodobnem svetu. Takšen korak bi pomenil pomembno spremembo in bi lahko imel pozitiven vpliv na okolje ter gospodarstvo države. Ključno bo, kako natančno se bo to izvedlo in kako bodo reševali izzive prehoda na čistejše vire energije. Poljska je nedavno podpisala pogodbo o gradnji svoje prve jedrske elektrarne. To bo dodaten korak k diverzifikaciji njenega energetskega portfelja."
Eno od referendumskih vprašanj je bilo tudi, ali naj Poljska državna podjetja proda tujcem.
"Poljska je tujcem prodala že veliko podjetij, med njimi tudi eno, ki smo ga kupili mi. Trenutno je govor o prodaji večjih strateških podjetij, kar lahko bolj pripišemo političnim vzgibom kot ekonomskim. Včasih se zdi smiselno, da država ohrani nadzor nad nekaterimi sektorji, kot so banke. Poljska se je trudila razviti velika strateška podjetja. Poljska letalska družba LOT leti iz Zagreba v Varšavo dvakrat na dan, iz Ljubljane pa enkrat na dan. Iz Varšave imate ugodne letalske povezave na Kitajsko, v ZDA, Afriko ... Podjetje KGHM iz Poljske je med največjimi proizvajalci bakra na svetu. Leta 2013 je kupilo kanadsko podjetje in s tem enega večjih rudnikov bakra na svetu v Sierri Gordi v Čilu. Tudi združitev naftnih družb Orlen in Lotos je ustvarila močno energetsko podjetje. Poljaki so iz nič ustvarili pomembne gospodarske igralce. V Sloveniji uveljavljena podjetja, kot so Krka, Lek, Elan, Gorenje in drugi, poznajo tudi na Poljskem. Poleg teh so poznana tudi druga, na primer Adria tehnika, ki je v poljski lasti. Vendar pa v Sloveniji večine teh podjetij in blagovnih znamk nismo obdržali v domači lasti, medtem ko so Poljaki ustvarjali svoje nove močne znamke. Poljske trgovske verige, kot je CCC, so prepoznavne tudi v Sloveniji, vendar mnogi ne vedo, da so poljske. Podobno velja za LPP, ki ima trgovine, kot so Cropp, Sinsay, House, Mohito, Reserved. Tudi Intersport je v lasti poljskega investicijskega sklada. V preteklosti so se Slovenci osredotočili na investicije na Balkanu, vključno z nakupom bank in gradnjo trgovskih centrov, vendar se izteka drugače kot pri višegrajskih državah. Medtem ko so se države na območju bivše Jugoslavije soočale s konflikti, so se višegrajske države razvijale, se pridružile EU in sprejele njeno regulativo. Balkan pa je ostal druga zgodba."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
