Darja Kocbek
Naša demokracija se spreminja. kar ni nujno slabo. Demokracija sama po sebi ni statična, nenehno se razvija, skupaj z njo pa se morajo razvijati tudi politiki in nosilci odločanja, pravi Dubravka Šuica, evropska komisarka za demokracijo in demografijo. Intervju je nastal pred minulim četrtkom, ko se je slovenski premier Janez Janša zapletel v antisemitsko tviteraško vojno z najvidnejšimi evropskimi predstavniki.
Beg možganov se lahko spremeni v kroženje znanja in izkušenj
Kako ste zadovoljni z demokracijo v EU in v Sloveniji?
"Demokracija se razvija. Z izzivi, ki jih še nismo videli, smo po mojem mnenju v edinstvenem obdobju. Priča smo pospešenemu razvoju tehnologije, podnebnim spremembam, smo sredi pandemije, hkrati pa se ukvarjamo s tem, kako opravljati to, kar počnemo že vrsto let - služiti naši družbi. A tudi v teh časih EU sprejema drzne ukrepe za krepitev demokracije, zato smo organizirali konferenco o prihodnosti Evrope. To je še eno orodje, ki je v rokah državljanov in vključuje soustvarjanje naše prihodnosti od spodaj navzgor. Trenutno potekajo paneli državljanov in moram reči, da sem optimistična."
Nobena demokracija ni imuna za nazadovanje
Kakšen razvoj demokracije si želite, katere so glavne ovire pri tem razvoju?
"Demokracija je povezana z ljudmi, demosom, kar zame v tem trenutku pomeni, da je treba prisluhniti državljanom, jih slišati in jim slediti tako, kot to počnemo na konferenci o prihodnosti Evrope. Pandemija covida-19 je preizkus zaupanja državljanov v demokratične institucije, ki naj bi jim služile. Hkrati so se povečali grožnje in nasilje nad novinarji ter politična polarizacija."
Kako ukrepati, odstraniti te ovire?
"Demokracija se sooča z izzivi z več vidikov in na več ravneh. Res je, da smo priča odzivom na svetovni ravni, vendar se demokracija sooča tudi z izzivi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Ljudje se počutijo zapostavljene, kar ustvarja praznino. Vendar politika ne mara vakuuma, zato moramo biti pozorni, da vakuuma ne zapolnijo populistične ali skrajne zgodbe, ki spodkopavajo našo demokracijo."
Kaj lahko za to stori Evropska komisija, kaj je treba storiti na nacionalni ravni in kaj na lokalni?
"Vemo, da nobena demokracija ni imuna za nazadovanje, zato je ključnega pomena, da tako oblikovalci politike kot državljani dosledno preverjamo našo demokracijo in njene mehanizme ter ugotavljamo, kako jo lahko od spodaj navzgor izboljšamo. Aktivno sodelovanje državljanov mora biti vedno povezano s kritičnim razmišljanjem in razmislekom, ki odraža širok razpon stališč. Zamisli uspevajo, ko se državljani zberejo in razpravljajo med seboj in z nosilci odločanja, strokovnjaki in predstavniki institucij. Potrebujemo podporo in sodelovanje številnih partnerjev. Govoriti moramo z vsakim od njih in ne smemo se izogibati težkim pogovorom, tudi s tistimi, ki so skeptični ali se počutijo v evropskem projektu zapostavljene."
Od županje do evropske komisarke
Dubravka Šuica, ki je maja dopolnila 64 let, je Hrvatom najbolj znana kot uspešna županja Dubrovnika, leta 2009 pa prejela mednarodno priznanje županja leta, ki ga podeljuje Mednarodno združenje humanistov. Članica HDZ je od leta 1990. Ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo je bila leta 2013 izvoljena za poslanko v Evropskem parlamentu. Ponovno je bila izvoljena na rednih volitvah leta 2014 in na volitvah 2019. Septembra 2019 je postala komisarka v ekipi Ursule von der Leyen.
Podeželja ključna za zeleni in digitalni prehod
Med temami konference o prihodnosti Evrope je tudi razvoj podeželja. Zakaj so podeželska območja pomembna za demokracijo v EU?
"Demokracija in demografija sta medsebojno povezani. Demografske spremembe, podobno kot demokracija, zadevajo ljudi in njihova življenja, zato moramo okrepiti vlogo demosa na vseh območjih naše Unije, tudi na podeželju. Podeželska območja so ključni akterji pri krepitvi Unije, zato smo našo dolgoročno vizijo za podeželje prepoznali kot pomemben del novega prizadevanja Evropske komisije za demokracijo. Podeželska območja so živahna, raznolika in ključna pri gradnji naše prihodnosti, pokrivajo več kot 80 odstotkov ozemlja EU in na njih živi skoraj 30 odstotkov prebivalstva EU. To je 137 milijonov ljudi! Podeželja so ključni akterji na področju zelenega in digitalnega prehoda.
Podeželske skupnosti imajo tudi ključno vlogo pri prispevanju k močni socialni Evropi, ki je pravična, vključujoča in polna priložnosti. Dolgoročna vizija za podeželje, ki smo jo sprejeli junija, temelji na skrbi in upanju ljudi, ki živijo na podeželju, ter ponuja sodobne perspektive. V tem smislu se povezuje z dogodki, organiziranimi v okviru konference o prihodnosti Evrope, in bo podlaga za tamkajšnje razprave."
Eden od izzivov, s katerimi se soočajo podeželska območja, je beg možganov, saj se mladi selijo v mesta in tujino, kjer študirajo in najdejo zaposlitev. Kako kot evropska komisarka, pristojna za demografijo, vidite to težavo in kako jo rešiti?
"Najprej naj poudarim, da tega ne smemo obravnavati le kot problem, čeprav ne moremo zanikati, da beg možganov resnično vpliva na naše družbe, zlasti na podeželju. Hkrati je mobilnost za mlade lahko zelo koristna. Prepričana sem, da imate primere mladih Slovencev, ki so odpotovali v drugo državo, da bi pridobili izkušnje in znanja iz različnih kultur, in so se vrnili z različnimi pogledi in novimi znanji, s katerimi koristijo gospodarstvu v Sloveniji. Zaradi tega je pomembno, da jim omogočimo mobilnost in zagotovimo možnosti, da se vrnejo v svoj izvorni kraj, če to želijo. Gre za ustvarjanje priložnosti in omogočanje svobodne izbire. Tu se beg možganov spremeni v kroženje možganov. Današnji razvoj tehnologije in večja mobilnost ljudem omogočata, da imajo večjo izbiro pri odločanju, kje bodo delali."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
