Sodišče v Ukrajini je na 15 let zaporne kazni obsodilo 19-letno Hristino Garkavenko. Mladenka iz mesta Pokrovsk na vzhodu države je kriva veleizdaje, ker je ruski obveščevalni službi FSB posredovala podatke o položajih ukrajinske vojske. Ključni dokaz bremeni njeno dejanje iz julija 2024, ko je v očetovi cerkvi namestila mobilni telefon, ga usmerila proti cesti in z njim v živo prenašala premike ukrajinskih enot ruski strani.
Garkavenko, sicer hči duhovnika, je s pripadnikom ruske FSB komunicirala približno eno leto. Pošiljala mu je informacije o lokacijah vojakov in vojaške opreme v strateško pomembnem Pokrovsku. Čeprav je za svoje početje prejemala plačilo, je v redkem intervjuju iz zapora zatrdila, da denar ni bil njen glavni motiv. Priznala je, da je želela ohraniti stik z osebo na drugi strani, tožilci pa trdijo, da je bil njun odnos več kot le prijateljski.
Lavrov: Če bodo na Grenlandiji vzpostavljene vojaške zmogljivosti proti Rusiji, bo Moskva odgovorila
Usodna odločitev in želja po izmenjavi
Obsojenka je krivdo priznala in izrazila obžalovanje. "Zavestno sem se odločila pomagati Rusiji in zdaj to obžalujem. Prizadela sem svoje bližnje in si uničila življenje," je povedala za medije. Kljub temu upa, da jo bodo ukrajinske oblasti vključile v izmenjavo ujetnikov in ji dovolile odhod v Rusijo, kjer živijo njeni sorodniki. Ukrajinski uradniki sicer opozarjajo, da ruske službe svoje agente na terenu pogosto obravnavajo kot potrošno blago in zanje ne kažejo velikega interesa, ko jih enkrat ujamejo.
Tisoče primerov veleizdaje
Služba varnosti Ukrajine (SBU) razkriva, da so od začetka ruske invazije februarja 2022 sprožili že več kot 3800 preiskav zaradi veleizdaje. Do zdaj so obsodili več kot 1200 ljudi, kazni pa se najpogosteje gibljejo med 12 in 13 leti zapora, nekateri pa prejmejo tudi dosmrtno ječo. Omenjajo primer Irine Landuge, ki je prejela dosmrtno kazen, ker je sinu v ruski vojski pošiljala koordinate ukrajinskih položajev, kar je vodilo do granatiranja in smrti ukrajinskih vojakov.
Ruske obveščevalne službe nove sodelavce pogosto iščejo prek aplikacije Telegram. Sprva ponujajo "lahek zaslužek" za preproste naloge, nato pa zahteve postopoma postajajo resnejše. Če posameznik želi odnehati, pogosto sledijo grožnje in izsiljevanje s strani naročnikov.
