
Ameriški tehnološki velikan Google, ki s svojim sistemom Android opremlja večino pametnih telefonov na svetu, je v nedeljo sporočil, da prekinja sodelovanje s kitajskim tehnološkim podjetjem Huawei. ZDA so namreč pretekli teden prepovedale poslovanje s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal izvršni ukaz o prepovedi poslovanja s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost ZDA. Podjetja ali države niso posebej omenjene, a v prvi vrsti naj bi šlo predvsem za ukrep proti kitajskemu telekomunikacijskemu velikanu Huawei.
Dr. Matevž Raškovič, ekonomist, odličen poznavalec kitajskega gospodarstva, izredni profesor za mednarodno poslovanje na univerzi Victoria v Wellingtonu na Novi Zelandiji:
"Gre za drastičen ukrep ameriške administracije, ki spreminja zunanjetrgovinsko vprašanje med ZDA in Kitajsko v ideološko naravnan resničnostni šov z notranjepolitično kombinatoriko. Trump je 'showman' in očitno je pripravljen priti do ponovnega mandata za vsako ceno, tudi če to pomeni ne samo zapreti vrata za konstruktiven dialog s Kitajsko v propadlih zunanjetrgovinskih pogajanjih, ampak jih tudi zakleniti in mogoče celo vreči stran ključ.
Omenjeni ukrep na eni strani kaže, da je politika pronicala v vse pore ameriškega gospodarstva, kar ironično ZDA očitajo prav Kitajski, na drugi strani pa zna omenjeni ukrep samo spodbuditi Kitajsko, da hitreje postane tehnološko bolj neodvisna, ali pa vsaj manj odvisna od ZDA.
Trump se mogoče ne zaveda, da bodo v tej nepredvidljivi igri z vedno višjimi vložki in vse bolj populističnimi udarci na koncu izgubila največ ameriška podjetja, ki imajo na Kitajskem ogromen del svoje prodaje ter več kot dvakrat tujih neposrednih investicij, kot pa velja za Kitajsko. ZDA so mogoče manj izvozno usmerjene (kot odstotek BDP) glede na Kitajsko, a so na uvozni strani toliko bolj ranljive. Ameriški potrošnik, ki je navajen za bombažni majico zapraviti manj kot za Starbucks kavo, ni pripravljen plačati dvakrat več.
Gre za dokaj 'poceni udarec' z nepredvidljivimi posledicami. Če mu bodo ameriški volilci nasedli, pa se znajo ZDA pod tovrstno psihozo počasi spremeniti v farso vrednot, na katerih temelji njihova družba."
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS:
"ZDA so sprejele dve pomembni odločitvi, ki bosta vplivali na svetovno trgovino. Odločitev o uvedbi carin na evropska (in japonska) vozila naj bi prestavile za pol leta, Huawei pa uvrstile na črno listo. Verjetnost uspešnega dogovora med ZDA in EU-28 je nizka predvsem zaradi nasprotovanja Francozov, Belgijcev in nekaterih drugih narodov pri odprtju evropskega trga ameriških kmetijskim izdelkom. Večje zaveza za uvoz utekočinjena naftnega plina bi lahko pomenila možen kompromis, vendar bi to pomenilo spremembe v energetski strategiji ter tudi opustitev Severnega toka 2. Huawei po novem ne bo imel možnosti nakupa polprevodnikov in drugih delov ameriških proizvajalcev. Obstaja tudi nevarnost, da bi ZDA lahko razširile sankcije tudi na vsa podjetja, ki z Huaweijem sodelujejo, kar bi lahko bila težava za nekaj evropskih multinacionalk."
Sodelovanja s kitajskim tehnološkim podjetjem Huawei ni prekinil le ameriški tehnološki velikan Google, temveč tudi ameriški proizvajalci čipov in evropski koncern, ki imajo svoja podjetja v ZDA. Za to so se odločili, ker so ZDA prepovedale poslovanje s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za njihovo nacionalno varnost.
Med ameriškimi podjetji, ki so Huaweiu prekinila dobavo programske opreme in ključnih komponent, so Intel, Qualcomm in Broadcom.
Prav tako je prodajo čipov, ki jih izdela v ZDA, zamrznil nemški koncern Infineon. Tiskovni predstavnik Infineona je ob tem odločno zanikal navedbe, da so popolnoma ustavili dobavo Huaweiu. Kot je pojasnil, bo namreč s kitajskim velikanom posloval dalje, ker se prepoved ameriških oblasti nanaša le na podjetja, vpisana v ZDA.