
Eden večjih pokolov naj bi se zgodil v Buči, dostop do katere je bil skoraj mesec dni povsem onemogočen, ukrajinske enote so tja prodrle šele v zadnjih dneh. Po prvih navedbah župana Buče naj bi tam v množičnem grobišču pokopali skoraj 300 ljudi, saj so bile ulice prekrite s trupli. Tudi tuji mediji so poročali o pretresljivih prizorih in truplih, ki ležijo kar na ulicah, ter o množičnih grobiščih.
Volodimir Zelenski je ruske sile označil za "morilce, mučitelje, posiljevalce in roparje, ki sami sebe imenujejo vojska". Dodal je, da si po tem, kar so naredile, zaslužijo smrt. Del nagovora je Zelenski povedal v ruščini. Dejal je, da si želi, da bi matere ruskih vojakov videle trupla ubitih ljudi v Buči, Irpinu in Hostomelu. "Rad bi, da vsi voditelji Ruske federacije vidijo, kako se izvršujejo njihovi ukazi," je dodal.

Povedal je, da so oblikovali posebno telo, ki bo preiskovalo zločine na območjih okoli Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile. Po navedbah ukrajinske generalne tožilke Irine Venediktove so doslej našli trupla 410 civilistov ter tudi množične grobove.

Med obiskom v Buči je Zelenski poboje označil za genocid: "To so vojni zločini in svet jih bo prepoznal kot genocid."
Oblečen v neprebojni jopič je novinarjem pojasnil, da je bilo po njihovih informacijah ubitih in mučenih več tisoč ljudi. Prav tako vedo za posilstva žensk in poboje otrok, je navedel.
Venediktova pa je opozorila, da je v kijevski regiji pravzaprav najbolj prizadeto mesto Borodjanka dobrih 20 kilometrov zahodno od Buče. Po njenih besedah v izjavi za ukrajinsko državno televizijo bo število civilnih žrtev v Borodjanki večje kot kjerkoli drugje.

Moskva zanika poboje
Rusija je danes ponovno zavrnila obtožbe, da so ruske sile odgovorne za pobijanje civilistov v kraju Buča v bližini Kijeva. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da so ruski "strokovnjaki na obrambnem ministrstvu ugotovili znake različnih ponaredkov"."Kategorično zavračamo vse obtožbe," je dejal Peskov. "Zahtevamo, da številni mednarodni voditelji ne hitijo z obtožbami in vsaj prisluhnejo našim argumentom," je dodal.
Moskva meni, da so razmere v ukrajinski Buči provokacija, ki ogroža mednarodni mir in varnost, zato bo od Združenega kraljestva, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu Združenih narodov, zahtevala sklic sestanka o tej zadevi, pa je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Iz Evrope se vrstijo obtožbe o genocidu
Poljski premier Mateusz Morawiecki je pozval k mednarodni preiskavi "genocida" ter predlagal ustanovitev mednarodne komisije, ki naj opravi preiskavo. Tudi španski premier Pedro Sanchez meni, da je v Buči videti znake morebitnega genocida. "Storili bomo vse, da tisti, ki so zagrešili te vojne zločine, ne bodo ostali nekaznovani, zato bodo stopili pred sodišča, ki bodo obravnavala te domnevne primere (zločinov proti) človečnosti, vojnih zločinov in, zakaj ne rečemo, tudi genocida," je Sanchez danes dejal v Madridu.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da obstajajo znaki vojnih zločinov. "Obstajajo zelo jasni znaki vojnih zločinov. V Buči je bila ruska vojska," je Macron dejal za televizijsko postajo France Inter po odkritju množičnih grobišč in več sto mrtvih severozahodno od Kijeva. "Prizori so neznosni. Mednarodno pravosodje mora delovati. Tisti, ki stojijo za temi zločini, se morajo odzvati," je še dejal.
Macron je pozval nadaljnjim korakom v smeri zaostritve sankcij proti Rusiji na ravni EU, ki bi po njegovih besedah lahko bile usmerjene proti ruski naftni in premogovniški industriji. Dodal je, da bo Francija v prihodnjih dneh te ukrepe uskladila s svojimi partnericami v EU, zlasti z Nemčijo.
Grozodejstva ruskih oboroženih sil v mestu Buča in drugih ukrajinskih mestih je ostro obsodila tudi Evropska unija. Storilci vojnih zločinov in drugih hudih kršitev ter odgovorni vladni in vojaški voditelji bodo za svoja dejanja odgovarjali, so sporočili iz urada visokega zunanjega predstavnika EU.
Unija je pripravljena okrepiti prizadevanja z napotitvijo preiskovalnih skupin na teren v podporo ukrajinskemu tožilstvu, tudi ob pomoči Eurojusta in Europola, pa je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Von der Leynova je "o grozovitih umorih, ki so bili odkriti v Buči in na drugih območjih, od koder so se pred kratkim umaknile ruske sile", po telefonu govorila z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zagotovila mu je podporo Evropske komisije, so sporočili v Bruslju. "Strašne podobe ne morejo in ne bodo ostale brez odgovora," je zatrdila predsednica komisije. "Storilci teh grozljivih zločinov ne smejo ostati nekaznovani."
Po njenem je potreben globalni odziv. Tako že potekajo pogovori med uradom za pravosodno sodelovanje članic EU (Eurojust) in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), da bi združili moči in da bi sodišče postalo del skupne preiskovalne skupine. Tak usklajen pristop ukrajinskih oblasti, EU, držav članic in evropskih agencij ter ICC bo omogočil zbiranje, analizo in obdelavo dokazov na učinkovit način, so zapisali v sporočilu Evropske komisije.
Von der Leynova je komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu naročila, naj vzpostavi stik z ukrajinskim generalnim tožilcem. Evropska komisija bo zagotovila vso potrebno tehnično in finančno podporo vsem preiskavam pod okriljem EU.
Litva zaradi krutosti v Buči izgnala ruskega veleposlanika
Litovsko zunanje ministrstvo je ukazalo ruskemu veleposlaniku, naj zapusti državo. Obenem so odredili zaprtje ruskega konzulata v pristaniškem mestu Klaipeda, je sporočil zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Za potezo so se odločili zaradi ruske invazije na Ukrajino in krutosti na območju Buče.
Zunanji minister je še povedal, da se bo v kratkem iz Moskve v domovino vrnil litovski veleposlanik. Landsbergis je ob tem poudaril podporo Litve Ukrajini in pozval k preiskavi grozot. "Brutalnost ruskih sil je prekoračila vse norme civiliziranega sveta," je povedal.
Litva je partnerje v EU in zvezi Nato obvestila o svoji odločitvi in jih pozvala, naj storijo podobno. V sosednji Latviji je zunanji minister Edgars Rinkevics napovedal, da bo država znižala raven diplomatskih odnosov z Moskvo. Podrobnosti ni navedel, saj še potekajo postopki.
Performans v Ljubljani: Vladimir Putin v ukrajinski krvi
V središču Ljubljane so nocoj na različne stavbe, tudi poslopja vlade, projicirali portret Vladimirja Putina, napolnjen s krvjo ukrajinskih borcev. Projekt, ki nastaja v sodelovanju s Fotopubom, je delo v Franciji živečega ruskega umetnika Andreja Molodkina.
"Ključno je, da ta portret gledamo na arhitekturah moči. Ljudje, ki sedijo v vladah, so tisti odgovorni. Državljani plačujejo s svojo krvjo," so v sporočilu za javnost Fotopuba navedli Molodkinove besede. Za projekt so kri darovali umetnikovi prijatelji, preden so se vrnili v Ukrajino, kjer se borijo za svojo državo.
Kurator in direktor Fotopuba Dušan Josip Smodej je zapisal: "Politki širom sveta to krvavo vojno izkoriščajo za uresničevanje svojih političnih agend. V Sloveniji ni nič drugače."
Projekcija Putina v ukrajinski krvi vsebuje števec skupnih žrtev vojne med Rusijo in Ukrajino in datum prihajajočih slovenskih parlamentarnih volitev.
Molodkin, znan po uporabi krvi in nafte v umetniških delih, je življenje posvetil dekonstruiranju pokvarjenih konceptov demokracije, oblasti in imperializma, zaradi česar je pogosto žrtev cenzure, navajajo v Fotopubu. Leta 2009 je predstavljal Rusijo na 53. beneškem bienalu z delom Le Rouge et Le Noir. To je bilo sestavljeno iz dveh skulptur Samotraške Nike, ene napolnjene s krvjo ruskih vojakov, druge s čečensko nafto. Delo, ki je ostro kritiziralo ruski režim in naftno politiko, je noč pred odprtjem cenzuriral kurator paviljona, Molodkinu pa je bilo prepovedano javno nastopanje, so zapisali v Fotopubu.
Putin v ukrajinski krvi je bil prejšnji mesec za kratek čas razstavljen v cerkvi v središču Londona, trenutno delo potuje po svetu kot znak protesta proti vojni. Originalna skulptura bo 10. maja na ogled v The Foundry, stičišču radikalnega podzemlja blizu Lourdesa v južni Franciji, v sklopu koncerta skupine Laibach, ki ga ta pripravlja v sodelovanju z Molodkinom.
Molodkin se je v Sloveniji predstavil že lani, ko so na projektni prostor Fotopuba projicirali njegovo Krvavo Belo hišo.
Orban Zelenskega označil za nasprotnika
Madžarski premier Viktor Orban, ki bo glede na izide včerajšnjih volitev, še najmanj štiri leta vodil državo, je Zelenskega in bruseljske birokrate v svojem govoru označil za nasprotnike. Orban namreč ne dovoli transporta orožja, ki bi končalo v rokah ukrajinske vojske, prek Madžarske. Zaradi tega ga je Zelenski že večkrat kritiziral.
Iz Ukrajine so sporočili, da je Rusija začela prikrito mobilizacijo rezervistov. Prednost naj bi imeli tisti, ki že imajo izkušnje z vojskovanjem, želeli naj bi vpoklicati okoli 60.000 vojakov. Moskva tega ni uradno komentirala, je pa že pred tem ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da v Ukrajino ne namerava poslati vojaških obveznikov ali rezervistov.
Merklova vztraja pri svojem stališču o Ukrajini in Natu
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel zagovarja svojo odločitev iz leta 2008, da Ukrajini prepreči takojšen vstop v zvezo Nato. V ponedeljek je zavrnila kritike ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je njeno odločitev označil za "napačen izračun", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je v pozno zvečer objavljenem nagovoru kot "napačen izračun" označil odločitev, da se na vrhu Nata v Bukarešti pod vodstvom Francije in Nemčije njegove države ni sprejelo v zavezništvo, čeprav so se za to zavzemale ZDA.
"Vabim gospo Merklovo in Nicolasa Sarkozyja, da obiščeta Bučo in si ogledata, kaj je v 14 letih prinesla politika popuščanja Rusiji," je dejal. Zelenski je evropske voditelje obtožil, da so s svojim takratnim stališčem skušali ugoditi Rusiji. Vendar je Merklova v kratki izjavi, ki jo je sporočila njena tiskovna predstavnica, dejala, da "vztraja pri svojih odločitvah v zvezi z vrhom Nata leta 2008 v Bukarešti".
"Glede na grozodejstva, ki so bila razkrita v Buči in drugih krajih v Ukrajini, nekdanja kanclerka v celoti podpira vsa prizadevanja vlade in mednarodne skupnosti, da bi stali ob strani Ukrajini ter končali rusko barbarstvo in vojno proti Ukrajini," je sporočila tiskovna predstavnica Merklove.
Nemčija je leta 2008 ocenila, da je za vstop Ukrajine v Nato prezgodaj, saj je ugotovila, da takrat še niso bili izpolnjeni politični pogoji.
Po besedah župana uničenih 90 odstotkov Mariupolja
Ukrajinsko pristaniško mesto Mariupolj je po besedah župana Vadima Bojčenka skoraj povsem uničeno.
"Žalostna novica je, da je 90 odstotkov infrastrukture v mestu uničene in 40 odstotkov je ni mogoče obnoviti," je povedal na novinarski konferenci. V Mariupolju, ki ga še naprej obstreljujejo ruske sile, je po besedah župana ostalo ujetih še približno 130.000 ljudi. V mestu na obali Azovskega morja je pred rusko invazijo živelo približno pol milijona ljudi.
Ruska vojska "brutalno uničuje Mariupolj". "Bombardiranja so neprekinjena," je pojasnil Bojčenko in dodal, da ruske sile uporabljajo večcevne raketomete. Večina napadov na mesto se odvija z morja, kjer so nameščene ruske ladje.
Pojasnil je tudi, da načrtujejo evakuacijo preostalih prebivalcev mesta. V minulih dneh in tednih je bilo več poskusov evakuacije civilistov, vendar so se mnogi končali neuspešno. Ruska in ukrajinska stran sta za to krivili ena drugo. V enem takih poskusov se je v nedeljo iz mesta z lastnimi avtomobili in več avtobusi uspelo umakniti več sto ljudem.
Zahodno od Mariupolja je medtem obtičala ekipa Mednarodnega odbora Rdečega križa, ki je pomagala pri evakuaciji. Kot so sporočili iz organizacije, so jih ustavili in zadržali v bližnjem mestu, ki je trenutno pod nadzorom Rusije. Podrobnosti niso pojasnili.
Ruske sile že več kot mesec dni oblegajo Mariupolj, kjer so razmere za življenje katastrofalne. Ljudem primanjkuje hrane, vode in zdravil. Nehumane razmere je obsodila tudi mednarodna skupnost.

Evakuirali nekaj manj kot 3000 ljudi
Iz obleganih ukrajinskih mest je v nedeljo na varno prispelo 2694 ljudi. Skoraj 1500 rešenih oseb je iz regije Lugansk na vzhodu Ukrajine, je po poročanju časnika Ukrajinska pravda povedala podpredsednica vlade Irina Vereščuk. Sicer pa se je v Ukrajino od začetka ruske invazije vrnilo pol milijona ljudi.
Iz pristaniških mest Mariupolj in Berdjansk je v nedeljo z lastnimi avtomobili v Zaporožje pobegnilo približno 500 ljudi. Iz Mariupolja je v spremstvu Rdečega križa v Manhuš odpeljalo sedem avtobusov.

Vereščukova je rusko stran obtožila, da krši dogovorjeno prekinitev ognja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Medtem pa je Rusija v nedeljo obtožila Ukrajino, da ne sodeluje pri evakuaciji civilistov iz Mariupolja. Moskva in Kijev se že več tednov medsebojno obtožujeta sabotiranja evakuacije prebivalcev Mariupolja.

Od začetka ruske invazije se je medtem v Ukrajino vrnilo več kot pol milijona ljudi. "V zadnjem tednu je Ukrajino zapustilo 144.000 ljudi, 88.000 pa se jih je vrnilo v državo. Skupaj se je v Ukrajino vrnilo okoli 537.000 naših rojakov," je v nedeljo sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo, ki se sklicuje na podatke državne mejne službe.
Od 24. februarja je po podatkih visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) državo zapustilo več kot 4,1 milijona Ukrajincev. Skupaj je svoje domove zapustilo več kot deset milijonov ljudi, ki so se preselili v sosednje države ali pa so razseljeni znotraj Ukrajine.
Putin podpisal odlok o vizumskih omejitvah za "neprijazne države"
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o uvedbi povračilnih vizumskih ukrepih v povezavi z "neprijaznimi dejanji" tujih držav. Ukrep, ki zadeva tudi države članice EU, je odgovor na uvedbo sankcij, ki so jih po ruski invaziji na Ukrajino proti Moskvi uvedle številne zahodne države.
Putin je odlok podpisal "zaradi potrebe po nujnem ukrepanju kot odgovor na neprijazno ravnanje Evropske unije", poroča ruska tiskovna agencija Tass, ki navaja še, da je bil dokument objavljen na uradnem portalu pravnih informacij.
Odlok začasno odpravlja številne določbe sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov z EU, Norveško, Dansko, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom, še navaja Tass.
Odlok med drugim preklicuje večkratne enoletne vizume za uradne delegacije in novinarje ter večkratne petletne vizume za člane nacionalnih in regionalnih vlad, parlamentov in sodišč.
Putin je zunanjemu ministrstvu tudi naložil, naj uvede osebne omejitve za tujce in osebe brez državljanstva, ki zagrešijo "neprijazna dejanja" pri vstopu ali med bivanjem v državi "proti Ruski federaciji, njenim državljanom ali pravnim osebam", še navaja Tass.