Ameriški novinar Brent Renaud in njegov neimenovani sodelavec sta snemala na nadzorni točki, ko so ju presenetili streli. Z njima je bil po zadnjih podatkih tudi sodelavec iz Ukrajine, ko so jih presenetili streli. Po navedbah ukrajinskih virov naj bi streljali Rusi, a francoska tiskovna agencija AFP dodaja, da za zdaj še ni potrjeno, kdo je odgovoren.
Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, je 51-letnega Renauda naboj zadel v vrat in je bil na mestu mrtev. Ranjena sodelavca pa so odpeljali v bolnišnico.
Renaud je bil sodelavec ameriškega časnika New York Times, od koder pa so sporočili, da ga v Ukrajino niso napotili oni.
Sprva so iz Irpina poročali o enem ranjenem novinarju, pozneje pa je načelnik kijevske policije Andrij Nebitov na Twitterju zapisal, da sta bila ranjena dva tuja novinarja. Oba so odpeljali v bolnišnico, njuna identiteta pa ni znana.
IMF ne izključuje plačilne nesposobnosti Rusije
Mednarodni denarni sklad (IMF) verjame, da se lahko zgodi, da Rusija zaradi sankcij ne bo več sposobna odplačevati svojih dolgov tujini, saj so njene rezerve tujih valut blokirane. Ruski finančni minister Anton Siluanov je sicer dejal, da je od 640 milijard dolarjev rezerv blokiranih 300 milijard.
Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je za ameriško televizijo CBS povedala, da Rusiji zaradi sankcij, uvedenih po njenem napadu na Ukrajino, grozi globoka recesija. Devalvacija rublja je že bistveno zmanjšala kupno moč Rusov, Rusija pa zaradi blokade sredstev njene centralne banke v tujini ne more stabilizirati rublja. "Rusija ima denar za servisiranje dolga, vendar ne more do njega," je dejala Georgieva.
Siluanov je za rusko televizijo Rossiyja-1 dejal, da jim je zahod blokiral 300 od 640 milijard dolarjev rezerv v tujini. Priznal je, da imajo zaradi tega težave z odplačevanjem nekaterih dolgov. "Nekaj zlatih in valutnih rezerv Rusije je na Kitajskem in tu še gre, čeprav zahod zelo pritiska na Kitajsko, da omeji odnose z Moskvo," je priznal Siluanov.
Zatrdil je, da bodo odnosi s Kitajsko ostali dobri in trdni, dolgove sovražnim državam, kot so ZDA in EU, pa bodo odplačevali le v rubljih. Minister je dejal, da bo država podprla banke, ki so pod sankcijami, denarja za proizvodnjo osnovnih potrebščin pa naj bi bilo prav tako dovolj. Sicer pa dokler ima kupce za nafto in plin, bo Rusija imela denar tudi za nadaljevanje vojne.
Ruska vojska z letali napadla oporišče pri Lvovu, mrtvih najmanj 35 ljudi
Ruske sile so davi izvedle več letalskih napadov na ukrajinsko vojaško oporišče v bližini Lvova na zahodu Ukrajine, so sporočili lokalni predstavniki. V Kijevu pa se pripravljajo na srdit spopad za ukrajinsko prestolnico, ki se ji Rusi vse bolj približujejo in ji grozi obkolitev.
V današnjem ruskem letalskem napadu na ukrajinsko vojaško oporišče pri Lvovu blizu meje s Poljsko je bilo po zadnjih podatkih ubitih 35 ljudi. Kot je še sporočil tamkajšnji guverner Maksim Kozicki, je 134 ljudi ranjenih. V Mikolajivu pa naj bi v ruskem letalskem napadu danes umrlo devet ljudi.Ruske sile so davi po navedbah vodje regionalnih oblasti v Lvovu Maksima Kozickega izvedle letalski napad na Mednarodni center za mirovne in varnostne operacije okoli 40 kilometrov severozahodno od Lvova.
Po navedbah agencije Reuters gre za oporišče Javoriv, ki leži manj kot 25 kilometrov od meje s Poljsko in je eden največjih vojaških poligonov v Ukrajini. Tam potekajo tudi vojaške vaje s članicami Nata.
"Na žalost imamo devet mrtvih. 57 ljudi je ranjenih," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na Telegramu zapisal župan Sadovi. Takšno število žrtev je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil tudi Kozicki. Kot je dodal, je bilo na oporišče izstreljenih več kot 30 raket.
Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je sporočil, da je bil tarča napada učni center, v katerem se šolajo tudi pripadniki mednarodnih mirovnih enot. Tam naj bi bili še tik pred začetkom vojne v Ukrajini inštruktorji Nata.
Po navedbah dpa ni znano, ali so med smrtnimi žrtvami današnjega letalskega napada tudi tuji državljani. Nizozemski koordinator prostovoljcev Gert Snitselaar pa je popoldne sporočil, da je med ranjenimi več nizozemskih prostovoljcev, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem zatrdilo, da so v Javorivu "uničili 180 tujih plačancev in več kosov tujega orožja". Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so v napadu uporabili pametne izstrelke dolgega dosega.
"To je še en teroristični napad na mir in varnost v bližini meje EU in Nata," je tvitnil minister. Severnoatlantsko zavezništvo je znova pozval k vzpostavitvi prepovedi preletov nad Ukrajino, kar pa je Nato pred tem že zavrnil.
Iz Mikolajiva na jugu Ukrajine pa poročajo, da je bilo v ruskem letalskem napadu danes ubitih devet ljudi. Novico je na Telegramu objavil guverner tamkajšnje regije Vitalij Kim, podatki pa niso neodvisno preverjeni, poroča AFP.
V Mariupolju od začetka ruske invazije ubitih več kot 2100 ljudi
V pristaniškem mestu Mariupolj na vzhodu Ukrajine je bilo od začetka ruske invazije ubitih več kot 2100 prebivalcev, so danes sporočile lokalne oblasti. Mestu bo v kratkem zmanjkalo hrane in vode, so dodali. Ruske sile so medtem ugrabile še enega ukrajinskega župana.
"Do danes je v ruskih napadih umrlo 2187 prebivalcev Mariupolja," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile mestne oblasti. Samo v zadnjih 24 urah je bilo mesto po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tarča 22 letalskih napadov, med katerimi je bilo odvrženih okoli sto bomb.
Medtem ko ruske oblasti trdijo, da napadajo izključno vojaške cilje, na ukrajinski strani poročajo o ruskih napadih na stanovanjske stavbe, otroško bolnišnico in infrastrukturo.
Mariupolj, ki ima okoli 400.000 prebivalcev, je že več dni obkoljen in tako odrezan od sveta. Po ukrajinskih navedbah so proruske vojaške enote prodrle do predmestja. Po poročanju BBC News so tamkajšnji prebivalci brez ogrevanja ob nizkih temperaturah.
To mesto velja za simbol ukrajinskega upora. Od začetka vojne v Donbasu na vzhodu Ukrajine leta 2014 se je večkrat uspelo ubraniti pred separatisti, ki so ga poskušali zavzeti, še navaja dpa.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem video nagovoru povedal, da so prek humanitarnih koridorjev evakuirali z območij spopadov v Ukrajini okoli 125.000 ljudi. "Danes je ključna naloga Mariupolj," je dejal.
Ruske sile so medtem ugrabile še enega ukrajinskega župana. Potem ko so v petek zajele župana Melitopolja, so lokalne oblasti danes sporočile, da je ugrabljen tudi župan Dniprorudna. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je dejanji ostro obsodil.
V mestu Herson na jugu Ukrajine pa se je danes zbralo več tisoč ljudi in protestiralo proti ruski zasedbi. Množica se je zbrala v središču mesta z ukrajinskimi zastavami in vzklikala "Domov" in "Herson je ukrajinski".
Predtem je Zelenski opozoril, da Rusija pripravlja lažni referendum, s katerim želi v Hersonu vzpostaviti prorusko oblast.
Ruska vojska "oblega" Kijev
Vodja urada ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je po navedbah AFP dejal, da je Kijev dejansko že "oblegan", vojska in prostovoljci pa se pripravljajo, da bodo mesto branili od ulice do ulice. Kijevu se ruske sile približujejo s severa, zahoda in severovzhoda.
Tarča napada je bilo davi tudi letališče mesta Ivano-Frankivsk na zahodu države. Kot je na Facebooku objavil tamkajšnji župan Ruslan Marcinkiv, je šlo pri jutranjih eksplozijah "po prvih informacijah za napad na letališče".
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je pozno sinoči v video nagovoru sporočil, da Rusi ne morejo zavzeti Ukrajine. "Ruski napadalci nas ne morejo zavojevati. Nimajo moči, nimajo duha. Držijo se le nasilja, le terorja, le orožja. In tega imajo veliko," je dejal Zelenski.
London poziva Britance, naj odprejo vrata Ukrajincem
Potem ko je bil London tarča kritik zaradi zadržanega odnosa do ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, so v Združenem kraljestvu danes predstavili nov program sprejemanja beguncev. Ta slednjim omogoča bivanje pri Britancih do treh let.
Program Domovi za Ukrajino bo omogočil "več deset tisočim" dostop do dela, zdravstvene oskrbe in izobraževanja, čeprav nimajo sorodnikov v Veliki Britaniji, je za televizijo Sky News povedal predstavnik vladnega kabineta Michael Gove.
Vlada po njegovih besedah poskuša doseči, da se "vsak razpoložljiv dom" odpre "tistim, ki bežijo pred pregonom". "V naši državi imamo veliko ljudi, ki so odprtega srca in lahko ponudijo dom. Enako velja za podjetja in dobrodelne sklade," je povedal.
Tisti, ki bodo ponudili streho nad glavo Ukrajincem, bodo prejeli 350 funtov (418 evrov) mesečno, s tem da se morajo zavezati, da jim bodo omogočili bivanje za najmanj šest mesecev. Pred tem bodo britanski gostitelji varnostno pregledani, da bi tako zagotovili varnost še posebej ženskam in otrokom iz Ukrajine.
Begunci bodo po poročanju AFP še vedno potrebovali vizum za bivanje na Otoku, a so postopki, kako lahko pridejo do njega, poenostavljeni.
Spletno stran, na kateri se lahko Britanci prijavijo za nudenje zatočišča Ukrajincem, bodo zagnali v ponedeljek, prvi prihodi pa bodo mogoči predvidoma v tednu dni, je povedal Gove.
Po njegovih besedah, ki jih povzema časnik Guardian, so doslej izdali vizume več kot 3000 Ukrajincem, kar je tisoč več kot v četrtek.
Od torka večini ljudi iz Ukrajine ne bo več treba zaprositi za vizum, ampak bodo potrebovali samo ukrajinski potni list, navaja Guardian.
Gove je po navedbah AFP povedal, da razmišljajo tudi o možnosti namestitve ukrajinskih beguncev v nepremičnine ruskih oligarhov, ki so jih doletele sankcije zaradi ruskega napada na Ukrajino. To idejo podpira tudi londonski župan Sadiq Khan.
"Treba bo prestopiti precej visoko pravno oviro in ne govorimo o stalni zaplembi. A če si sankcioniran, če podpiraš Putina, tvoja hiša pa je tukaj in je nimaš pravice uporabljati, bi jo lahko uporabili za pomoč drugim," je dejal Gove.
Kritike na račun Johnsona
Britanski premier Boris Johnson je medtem pod pritiskom opozicije zaradi imenovanja medijskega mogotca Evgenija Lebedeva, ki se je rodil v Rusiji, v zgornji dom parlamenta. Po poročanju časnika Sunday Times je britanska obveščevalna služba v preteklosti že večkrat opozorila Johnsona na varnostna tveganja ob njegovem prijateljevanju z Lebedevom, a se ni pustil motiti.
Lebedev je sicer prejšnji teden pozval Putina, naj umakne rusko vojsko iz Ukrajine, in sporočil, da sam ne predstavlja varnostnega tveganja za Združeno kraljestvo.
Johnson pa bo prihodnji teden obiskal Savdsko Arabijo, ki jo bo po poročanju medijev poskušal prepričati v krepitev dobave nafte, da bi tako nadomestili izpad energije iz Rusije.
Številne aretacije na protivojnih protestih v Rusiji
Na novih protestih v Rusiji proti vojni v Ukrajini je bilo po navedbah aktivistov za zaščito človekovih pravic aretiranih več kot 60 ljudi. Aretacijam so bili priča na shodih v 14 mestih, je davi sporočila organizacija OVD-Info.
Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa je pričakovati, da bo število aretiranih čez dan naraščalo.
Aretacije so potekale med drugim v Vladivostoku na skrajnem vzhodu Rusije, Irkutsku ob Bajkalskem jezeru in sibirskem Tomsku. Fotografije in videoposnetki na družbenih omrežjih kažejo, kako policisti v čeladah in polni opremi vlečejo posameznike.
Skupno je bilo v Rusiji po navedbah OVD-Info od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja aretiranih več kot 13.800 ljudi.
V Moskvi so turistično zelo obiskano območje ob Kremlju obdali s kovinskimi ograjami in tako preprečili dostop do njega, je poročal dopisnik dpa. Za primer novih protestov je v pripravljenosti na stotine pripadnikov posebne policijske enote, nekateri so opremljeni z neprebojnimi jopiči in čeladami. Oborožene osebe in vozila za prevoz priprtih je opaziti tudi pred dumo.
Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je pred dnevi pozval sodržavljane k nadaljevanju protestov proti ruski invaziji na Ukrajino.
Ekonomisti v luči vojne v Ukrajini napovedujejo stagflacijo
Rusko-ukrajinski konflikt je pretresel finančne trge in, kot izpostavljajo ekonomisti družbe Coface, močno povečal negotovost glede okrevanja svetovnega gospodarstva. Višje cene primarnih proizvodov povečujejo nevarnost dolgotrajne visoke inflacije, ki hkrati povečuje tveganje stagflacije in socialnih nemirov, so opozorili v sporočilu.
Na dan, ko se je začela invazija, so finančni trgi po vsem svetu strmo padli, cene nafte, zemeljskega plina, kovin in prehrambnih surovin pa poskočile, so izpostavili v družbi. Stopnjevanje konflikta po njihovih navedbah krepi nevarnost dolgotrajno visoke inflacije, s tem pa tudi tveganje stagflacije in socialnih nemirov tako v razvitih državah kot v državah v vzponu.
Kriza po navedbah Cofaceja močno vpliva na že tako obremenjeni avtomobilski sektor zaradi pomanjkanja ter visokih cen primarnih proizvodov in surovin. Ob tem so dodali, da ukrajinske avtomobilske tovarne oskrbujejo največje avtomobilske proizvajalce v Zahodni Evropi, pri čemer so nekateri že napovedali zaustavitev tovarn v Evropi, medtem ko drugi obrati po svetu že načrtujejo izpade zaradi pomanjkanja čipov.
Višje cene goriv bodo med prizadele močno prizadele letalske prevoznike in podjetja za pomorski tovorni promet. Kot izpostavljajo, so najbolj ogroženi ravno letalski prevozniki, katerim gorivo po ocenah predstavlja približno tretjino skupnih stroškov. Ob tem jim težavo predstavlja tudi zapora ruskega zračnega prometa, saj bodo morali letalski prevozniki uporabljati daljše poti.
Vpliv bo opazen tudi pri železniškem tovornem prometu, saj evropska podjetja ne smejo poslovati z ruskimi železnicami, kar bo najverjetneje povzročilo motnje v tovornem prometu med Azijo in Evropo, ki prečka Rusijo, so zapisali v družbi.
Pričakujejo tudi podražitev surovin za petrokemične proizvode, naraščanje cen zemeljskega plina pa bodo, kot so dodali, vplivale na trge gnojil, s tem pa tudi na celoten agroživilski sektor.
Coface ocenjuje, da bo rusko gospodarstvo letos zdrsnilo v globoko recesijo, bruto domači proizvod naj bi se skrčil za 7,5 odstotka.
Posledicam konflikta bo zaradi odvisnosti od ruske nafte in zemeljskega plina najbolj izpostavljena Evropa, še ugotavljajo. Ta kratkoročno do srednjeročno ne more nadomestiti celotne ruske oskrbe z zemeljskim plinom, sedanje ravni cen pa bodo občutno vplivale na inflacijo.
Preostali deli sveta bodo gospodarske posledice občutili predvsem prek dviga cen primarnih proizvodov, ki bodo še bolj okrepili že prisotne inflacijske pritiske. Tako kot vedno, ko so cene primarnih proizvodov visoke, bodo še posebej prizadeti neto uvozniki energentov in živilskih proizvodov, pri čemer bo prišlo do precejšnjih motenj v oskrbi, če se bo konflikt še naprej stopnjeval. Upad povpraševanja iz Evrope bo oviral tudi svetovno trgovino, so sklenili.
