
Preden se bodo voditelji članic EU v nedeljo, 30. junija, spet zbrali na vrhu v Bruslju, da bi se dogovorili o kandidatih za najvišje položaje v evropskih institucijah, v ozadju potekajo hudi boji. Po mnenju poznavalcev napredka ni pričakovati, dokler ne bo odločitve znotraj največje politične družine Evropske ljudske stranke (EPP), saj ima še vedno največ poslancev v evropskem parlamentu, njena članica pa je tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Kdaj bo EPP zagrabil scenarij B?
Dodatno so letos boje za najvišje položaje v EU zapletla nesoglasja med Merklovo in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom (sicer je član politične skupine liberalcev), ta namreč odločno zavrača možnost, da bi šef evropske komisije postal vodilni kandidat EPP, Nemec Manfred Weber. Merklova je v sredo zvečer v Berlinu po poročanju agencije Reuters sklicala sestanek o delitvi najvišjih položajev v EU, na katerega je povabila pomembna imena EPP v Nemčiji, med njimi je bil tudi Weber. Po poročanju bruseljskega portala Politico je zdaj ključno vprašanje, kdaj bo EPP, ki uradno za novega predsednika evropske komisije še vedno podpira Webra, prešla na načrt B, to je na iskanje drugega kandidata, ki bi ga podprli voditelji članic EU (potrebno je zbrati kvalificirano večino glasov) v okviru evropskega sveta in večino poslancev evropskega parlamenta.
Merklova priznava, da so letos razmere za iskanje dogovora o kandidatih za najvišje položaje zahtevnejše, kot so bile pred petimi leti. Ko je v sredo odgovarjala na vprašanja poslancev nemškega parlamenta, je izrazila željo, da bi bil nov predsednik evropske komisije izbran ob upoštevanju načela vodilnih kandidatov, ali bo v okviru evropskega sveta to uspelo, pa še ne more reči.
Weber za Die Welt: Vztrajam!
Nemec Manfred Weber je v prispevku v časopisu Die Welt napisal, da vztraja pri kandidaturi za predsednika evropske komisije, saj bi sicer bil izid volitev v evropski parlament nepomemben, potrdile bi se kritike, da je sistem za izbor netransparenten in nedemokratičen. Odločanje bi se vrnilo za zaprta vrata. Sistem vodilnih kandidatov po Webrovih besedah ni idealen, je pa do zdaj daleč najboljši način demokratizacije EU. S temi besedami je po mnenju komentatorjev posredno kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki izbor predsednika evropske komisije po sistemu vodilnih kandidatov odločno zavrača.



