Evropska unija: Širitev ni več prepovedana beseda

Po tem, ko se je Evropska unija s 1. februarjem zaradi odhoda Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske prvič v zgodovini zmanjšala, se je v besednjaku evropskih politikov in bruseljskih birokratov spet pojavila čarobna beseda širitev. Ta še posebno glasno odzvanja v prestolnicah držav tako imenovanega Zahodnega Balkana, torej tistih z območja nekdanje Jugoslavije z izjemo Slovenije in Hrvaške, ter v Albaniji. Dve izmed njih, Črna gora in Srbija, sta z EU že začeli zahtevna pristopna pogajanja, Severna Makedonija (ki je zaradi tega celo spremenila ime) in Albanija sta v čakalnici, Bosna in Hercegovina ter Kosovo pa se na hodnikih bruseljskih palač omenjata le takrat, ko je govora o problemih. Podobno kot Turčija, ki je za članstvo v EU zaprosila že davnega leta 1987, a pristopnih pogajanj nikdar ni niti prav začela. Zdaj se o tej državi med Evropo in Azijo s 84 milijoni prebivalcev, kar je več od katerekoli članice EU, zaradi številnih kršitev človekovih pravic, nespoštovanja vladavine prava in drugih "neevropskih" praks ne govori niti kot o potencialni članici.

Negativni vzvodi in šest grozdov

Evropska komisija je tako danes predstavila predloge za spremembe širitvenega procesa, s katerimi želi odpraviti francosko blokado začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Bistvena novost je poudarek na reverzibilnosti procesa - da kandidatka v primeru neizpolnjevanja meril nazaduje na poti v EU. Med negativnimi vzvodi, ki bodo na voljo, je komisar za širitev Oliver Varhelyi po poročanju Slovenske tiskovne agencije izpostavil zamrznitev finančnih sredstev in ponovno odprtje že končanih pogajanj na določenih področjih ali pa tudi celotnih pogajanj. Uporaba negativnih vzvodov bo sicer sorazmerna s stopnjo neizpolnjevanja meril, ukrepi bodo odvisni od tega, kaj bo na kocki, je pojasnil. Te povratnosti procesa trenutno vsaj v praksi ni. Teoretično sicer obstaja možnost ponovnega odprtja začasno zaprtega pogajalskega poglavja, vendar se to še nikoli ni zgodilo.

Si Francija sploh želi širitve?

Francija je na vrhu EU novembra lani ob pomoči Nizozemske in še katere od članic Evropske unije oktobra blokirala začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, češ da širitveni proces potrebuje prevetritev. Reforma pristopnega procesa sicer ni bila na agendi Nemčije, glavna novost, ki si jo je tedaj zamislil in predstavil francoski predsednik Emmanuel Macron, pa bi bila ta, da bo pridružitveni proces potekal v sedmih etapah. Francija je v neformalnem dokumentu oziroma tako imenovanem non-paperju predlagala, da bi pogajanja razdelili v sedem faz s strogimi pogoji za učinkovito približevanje evropskim normam in standardom. "Ko se bodo pogajanja začela, proces integracije ne bo več temeljil na sočasnem odpiranju velikega števila tematskih poglavij, ampak na več zaporednih fazah, ki bodo predstavljale koherentne skupke politik," so zapisali v predlogu Macronovega kabineta. "Zaključek pogajanj v posamezni fazi bo državi odprl možnost sodelovanja v programih EU, vključenost v določene sektorske politike, in kjer bo to primerno, prejemanje določenih finančnih sredstev," so dodali.