Evrope še ne bo na Marsu

ZUR
18.12.2019 15:37

Evropski vesoljski agenciji po spodletelem poskusu pristanka na Marsu pomaga tudi Nasa.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tako so testirali padalo s premerom 35 metrov v Skandinaviji, a neuspešno.
ESA

Vesoljski inženirji tekmujejo s časom pri odpravljanju velikih napak na robotski sondi, ki jo nameravajo naslednje leto poslati na Mars. Kompleksen sistem padal, ki naj bi na tej zgodovinsko pomembni evropski vesoljski odpravi upočasnil pristajanje robotskega vozila, je med zadnjim preizkušanjem delovanja namreč v celoti odpovedal.
Zaradi tehničnih težav se je Evropska vesoljska agencija (Esa) obrnila po pomoč k inženirjem ameriške Nase, da bi jim pomagali rešiti načrtovano misijo na Mars. Nova padala zdaj testirajo v kalifornijskem laboratoriju za reaktivni pogon v Nasinem raziskovalnem središču v Pasadeni pri Los Angelesu. Načrtujejo, da jih bodo na visoki nadmorski višini preizkusili čez dva ali tri mesece. "Časovno bo šlo zelo na tesno, da bi nam uspelo opraviti vsa testiranja do izstrelitve, načrtovane za poletje," je povedal vodja projekta ExoMars Pietro Baglioni. "Mislim, da imamo samo petdeset odstotkov možnosti, da bomo lahko sledili načrtovani časovnici." ExoMars naj bi poletel v vesolje z rusko raketo, izstreljeno s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu, nosil pa bo robotsko vozilo angleške izdelave, poimenovano po pionirki raziskovanja DNK Rosalind Franklin. Na rdečem planetu naj bi s pomočjo tega roverja raziskovali pokrajino ter z vrtanjem v globino dveh metrov iskali gradnike življenja in ostanke iz davne zgodovine rdečega planeta. Z zbranim materialom bi lahko dokazali, da je bilo na Marsu nekoč življenje.
A misija, katere stroški so narasli z nekaj milijonov evrov na več kot milijardo evrov, je v zadnjih dveh desetletjih utrpela veliko težav. Tako je na primer leta 2016 zamuda pri dostavi ključne opreme prisilila Eso, da je prestavila izstrelitev z leta 2018 na 2020. Poleg tega je pri testni misiji, s katero so preizkušali pristajalno tehnologijo, testni modul zaradi težav z računalnikom virtualno treščil na površje Marsa. Od takrat se inženirji ukvarjajo z odpravljanjem težav. Pri ExoMarsu bodo tako prvič uporabili toplotni ščit za upočasnitev pristajanja na Marsu - z 21.000 kilometrov na uro na 1700. Nato bo 15 metrov široko padalo upočasnilo hitrost padanja na okrog 400 kilometrov na uro in odpadlo tik pred odprtjem drugega, 35 metrov širokega padala. Ko bo približno kilometer pred pristankom tudi to padalo odpadlo, se bo vključila zaviralna raketa in ponesla dve toni težko plovilo varno na površje Marsa. "Od vstopa v atmosfero do pristanka bo preteklo samo šest minut," razloži Baglioni. "A v tem času lahko gre veliko narobe."
Esi je lahko v tolažbo vsaj to, da je včeraj z raketo Sojuz poslala v vesolje prvi evropski satelit s teleskopom, ki bo preučeval planete izven našega osončja. Toda tudi ta izstrelitev se je zgodila z enodnevno zamudo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.