Dvomljive aretacije teroristov

V Kataloniji narašča napetost v pričakovanju razsodbe na madridskem procesu proti politikom in voditeljem civilne družbe, ki so obtoženi odcepitve z nasiljem, ker so 1. oktobra 2017 organizirali referendum o neodvisnosti Katalonije.
V teh dneh pa je k dvigu napetosti prispevalo dejstvo, da je v noči na ponedeljek španska Guardia civil v Kataloniji aretirala devet oseb, domnevno pripadnikov organizacije CDR (Odbor za obrambo republike). Obtožili so jih terorizma ter posesti materiala za izdelavo razstreliva in upora. Akcijo je odredilo tožilstvo posebnega španskega sodišča za boj proti terorizmu Audiencia nacional, ki je po padcu fašističnega Francovega režima nastalo po formalnem razpustu prejšnjega posebnega sodišča, ki ga je Franco ustanovil po vzorcu Mussolinijevega posebnega sodišča za obrambo države.
Aretacijam deveterice, štirje so iz Sabadella, ostali pa iz petih manjših perifernih krajev v Kataloniji, so španski mediji namenili zelo velik poudarek. Na zasebnih televizijah so imeli, očitno, pripravljene reportaže o delovanju organizacije CDR, ki so jih predvajali vse od jutranjih ur. Zanimivo je, da so še istega dne dva od aretiranih izpustili iz pripora, čeprav proti njima obtožbe terorizma niso umaknili. Res je sicer, da je CDR ena najbolj borbenih organizacij independentističnega gibanja v Kataloniji, vendar so se njene dejavnosti vselej omejevale zgolj na manifestacije, kakršne so blokade avtocest ali železnic. Vendar te akcije niso bile nikoli nasilne, kaj šele, da bi kdo uporabil orožje. Zato so aretacije v Kataloniji izzvale val protestov. V več kot 50 katalonskih krajih so samo v ponedeljek potekala protestna zborovanja z več tisoč udeleženci. Oglasili so se tudi katalonski politiki. Predsednik katalonske vlade Quim Torra je špansko državo obtožil, da želi vzpostaviti navezavo med nasiljem in gibanjem za neodvisnost, česar pa da ne bo dosegla, saj je gibanje miroljubno in bo takšno ostalo.
Včeraj se je v katalonskem parlamentu začela politična razprava o proračunu, na kateri je Torra pozval k "pozitivni" reakciji na razsodbo, torej z odločnimi, vendar nenasilnimi protesti s tem, da ostaja neodvisnost Katalonije glavni cilj. Odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont pa je iz izgnanstva na twitterju napisal, da gre žal že za običajen postopek: najprej aretirajo ljudi, nato pa iščejo dokaze, ki jih seveda ne najdejo. Poslanci obeh katalonskih strank, ERC in Junts, so medtem v madridskem parlamentu zahtevali pojasnila od notranjega ministra Fernanda Grande-Merlaska, vendar jih ne bodo prejeli, ker je bil v ponedeljek zadnji dan zasedanja parlamenta pred volitvami, ki bodo 10. novembra. Dotlej bo parlament zaprt.
Tudi ta okoliščina, namreč izbira dneva aretacij, ki seveda ni naključna, kaže na politično ozadje v času pred objavo razsodbe na madridskem procesu. Prav tako ni naključno, da se je prav v teh dneh špansko vrhovno sodišče, kot da bi hotelo dokazati svojo nevtralnost, izreklo za prenos posmrtnih ostankov diktatorja Franca iz mavzoleja padlih v državljanski vojni na madridsko pokopališče in je s tem potrdilo odločitev vlade socialista Pedra Sancheza.