Ruske oblasti so danes opozorile, da sta Finska in Švedska z odločitvijo o vstopu v vojaško zvezo Nato kot odgovor na rusko ofenzivo proti Ukrajini storili resno napako.
"Prepričani smo, da vstop Finske in Švedske v Nato ne bo niti okrepil niti izboljšal varnostne strukture naše celine," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Prav tako je obljubil, da bodo pozorno spremljali nadaljnje dogajanje, in izrazil zaskrbljenost, glede posledic, ki jih bo odločitev Finske in Švedske imela za varnost celine.
"To je še ena huda napaka, ki bo imela daljnosežne posledice in bo korenito spremenila razmere v svetu," je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.
Pri tem je poudaril, da si Finska in Švedska ne smeta delati iluzij, da se bo Rusija preprosto sprijaznila z njuno odločitvijo, in dodal, da bo odziv Moskve odvisen od praktičnih posledic članstva obeh skandinavskih držav.
"Jasno nam je, da ta odločitev ne bo okrepila varnosti Švedske in Finske, temveč bo stopnjo vojaške napetosti le še povečala," je dejal.
Za Švedsko in Finsko, državi, ki se zavezništvu nista pridružili niti na vrhuncu hladne vojne, je bil preobrat posledica ruske ofenzive proti Ukrajini, ki jo sosednje države vidijo kot grožnjo mednarodnemu miru.
Moskva je napad na Ukrajino med drugim utemeljevala s širjenjem vpliva Nata ter njegovo politično, diplomatsko in vojaško podporo Kijevu. Z invazijo je ruska vlada želela Zahod odriniti od svojih meja, a se stvari niso odvile tako, kot so pričakovali.
Zelenski: Rusija noče priznati, da je v slepi ulici
Sicer pa je vse bolj napeto tudi v Ukrajini. Ukrajinska vojska se pripravlja na nov ruski poskus zavzetja Donbasa, je povedal predsednik Volodimir Zelenski. "Okupatorji še kar nočejo priznati, da so se znašli v slepi ulici in da je njihova tako imenovana specialna operacija propadla," je dodal.
Povedal je tudi, da si želijo še okrepiti sankcije proti Rusiji. "Partnerji se morajo vsak teden odločati o omejevanju odnosov z Rusijo," je menil. "Okupatorji morajo čutiti ceno njihove vojne, nenehno jo morajo čutiti," je še poudaril Zelenski.
Renault rusko premoženje prodal Moskvi
Francoski proizvajalec avtomobilov Renault je svoje rusko premoženje prodal ruski vladi, sta danes sporočili obe strani. Gre za prvo večjo nacionalizacijo po uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Renault je imel v lasti 68 odstotkov družbe Avtovaz, ki izdeluje avtomobile znamke Lada.
"Podpisali smo sporazum o prenosu ruskih sredstev skupine Renault na Rusko federacijo in vlado v Moskvi," je v današnjem sporočilu za javnost zapisalo rusko ministrstvo za industrijo in trgovino. Sporazum poleg deleža v Avtovazu zajema tudi Renaultovo moskovsko tovarno Avtoframos, ki izdeluje modele Renault in Nissan, je poročala AFP.
Skladno s sporazumom bo Renault obdržal možnost odkupa deleža v družbi Avtovaz v obdobju šestih let.
"Danes smo sprejeli težko, a potrebno odločitev, ki je odgovorna do naših 45.000 zaposlenih v Rusiji, hkrati pa ohranjamo uspešnost skupine in našo zmožnost, da se v prihodnosti vrnemo v to državo v drugačnem kontekstu," je v sporočilu za javnost zapisal izvršni direktor Renaulta Luca de Meo.
Finančne podrobnosti dogovora niso predstavili, je pa ruski minister za industrijo in trgovino Denis Manturov aprila dejal, da namerava Renault prodati svoja ruska sredstva za simboličen "en rubelj". Renault cene za AFP ni želel potrditi.
Moskovski župan Sergej Sobjanin je dejal, da se bo proizvodnja osebnih avtomobilov v Renaultovi tovarni nadaljevala pod blagovno znamko Moskvič iz časov Sovjetske zveze, potem ko se je francoski proizvajalec avtomobilov odločil, da jo zapre.
Po besedah Sobjanina bodo poskušali ohraniti večino ekipe, ki dela neposredno v tovarni in pri njenih podizvajalcih.
Renault je od leta 2008, ko sta avtomobilska proizvajalca podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, v tovarno vložil več milijard evrov.
Zahvaljujoč družbi Avtovaz je bila Rusija lani s približno pol milijona prodanih vozil za Evropo drugi največji trg skupine Renault.
Ruska vojska se umika iz Harkova
Ukrajinske sile so v severnovzhodni regiji Harkov dosegle ukrajinsko-rusko mejo, je danes prek Telegrama sporočil regionalni guverner Oleg Sinegubov. Ukrajinci ob tem svarijo pred novimi ruskimi ofenzivami na južni fronti, poroča britanska mreža BBC.
Iz Sinegubovega sporočila in posnetka ukrajinskega obrambnega ministrstva, ki domnevno prikazuje manjšo skupino pripadnikov brigade teritorialne obrambe na meddržavni meji, ni možno razbrati, kje in v kolikšni meri je prišlo do uspešnega napredovanja ukrajinskih sil, še navaja BBC.
Ukrajinska vojska je v preteklih tednih postopno potiskala ruske sile s severa in severovzhoda regije Harkov. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bilo sicer še danes zjutraj v Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu, slišati sirene, ki so svarile pred zračnimi napadi.
Ob uspehih njegovih sil na severovzhodu države je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nočnem nagovoru opozoril na premike ruskih sil proti jugu, kjer bi Rusija lahko sprožila novo ofenzivo.
"Pripravljamo se na nove poskuse Rusov, da napadejo Donbas, da nekako okrepijo svoje premike na jugu Ukrajine," je dejal Zelenski in dodal, da "okupatorji še vedno nočejo priznati, da so se znašli v slepi ulici".
Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je za lokalno televizijo dejal, da se ruske sile, ki so se umaknile iz okolice Harkova, zdaj premeščajo na območje regije Lugansk. "Njihova naloga je zavzeti Severodoneck," je pojasnil Arestovič.
Če bi bile ruske sile uspešne pri osvajanju Severodonecka, bi tako rekoč v celoti vzpostavile nadzor nad regijo Lugansk, ki skupaj z regijo Doneck, tvori Donbas.
A dosedanji poskusi ruskih sil na tem območju so bili neuspešni, je dejal guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj, ki je dodal, da so pri tem Rusi utrpeli tudi velike izgube opreme.
Potem ko se je Nato v nedeljo zavezal k nadaljnji podpori Ukrajine, je sicer generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg izjavil, da "Ukrajina lahko zmaga to vojno".
Belorusija na meji namešča specialce
Britansko obrambno ministrstvo pa je v svojem zadnjem poročilu o stanju v Ukrajini opozorilo, da naj bi Belorusija ob meji z Ukrajino namestila pripadnike specialnih enot. Na zahodu države pa naj bi namestila tudi protizračno obrambo, topništvo in raketne enote.
Zadnja bitka za Azovstal?
Žene ukrajinskih vojakov, ki so obkoljeni v jeklarni Azovstal v Mariupolju, pa so opozorile, da vojakom primanjkuje vode. "Včeraj sem govorila s svojim možem. Povedal je, da se bombardiranje z nezmanjšano močjo nadaljuje in da praktično ne gredo skoraj nikoli na površje," je povedala Julija, žena Arsenija Fedosjuka. "Ko pa gredo ven, skušajo najti vodo in hrano," je dodala. Povedala je tudi, da naj bi se pripravljali na poslednjo bitko, saj da ne verjamejo možnost diplomatske rešitve.
Katerina, žena poveljnika enot Azov Denisa Prokopenka, pa je dejala, da jo je pretresla novica, da naj bi ruska vojska na Azovstal odvrgla fosforjeve bombe.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je bil po večdnevnih pogajanjih dosežen dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz jeklarne Azovstal. Po navedbah ministrstva sta se o evakuaciji dogovorili ruska in ukrajinska vojska. V Kijevu tega uradno za zdaj niso potrdili.
"S predstavniki ukrajinske vojske v Azovstalu v Mariupolju je bil dosežen dogovor o evakuaciji ranjencev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil ministrstvo v Moskvi.
Kot so še navedli, bo v času evakuacije veljala prekinitev ognja, ukrajinske vojake pa bodo odpeljali v bolnišnico v bližnje mesto Novoazovsk na vzhodu Ukrajine, ki ga nadzorujejo proruski separatisti.
Ukrajinska stran teh informacij za zdaj ni potrdila. Oblasti v Kijevu so sicer večkrat poudarile, da si aktivno prizadevajo za rešitev ukrajinskih vojakov iz Azovstala. Zahtevale so tudi njihovo premestitev na ozemlje pod ukrajinskim nadzorom ali v tretjo državo.
Industrijski kompleks jeklarne Azovstal je zadnje zatočišče ukrajinskih sil v Mariupolju, ki je sicer pod popolnim nadzorom ruskih sil. V jeklarni naj bi bilo ujetih še na stotine ukrajinskih vojakov, ki se skrivajo v podzemnih predorih ogromnega kompleksa.
Ukrajinski bataljon Azov, ki je vodil obrambo pristaniškega mesta Mariupolj, je objavil videoposnetke iz jeklarne, na katerih zatrjujejo, da tam ujeti vojaki umirajo zaradi ran.
Natove vaje v Estoniji
V Estoniji so se danes začele vojaške vaje zveze Nato, na katerih sodeluje okoli 15.000 estonskih in tujih zavezniških vojakov. Vaje v Estoniji, ki so jih v Natu poimenovali Siil ali Jež, so bile načrtovane še pred februarskim začetkom ruske invazije v Ukrajini. Vojaške vaje potekajo tudi v Latviji in Litvi.
Po navedbah estonskega obrambnega ministrstva, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, so vojaške vaje Jež namenjene preverjanju "bojne pripravljenosti obrambnih sil in njihove sposobnosti, da se odzovejo na scenarij grožnje v mednarodnem okviru".
Pojasnili so še, da na vajah sodeluje "skoraj 7100 rezervistov, 2500 vojaških obveznikov, 2000 aktivnih vojakov in 4200 zavezniških vojakov iz desetih držav", ki bodo pri tem uporabljali "na stotine enot opreme, vključno z oklepnimi vozili, pehotnimi bojnimi vozili, tanki, ladjami, helikopterji in letali".
Poleg tega bodo na Natovih pomorskih vojaških vajah na estonskem otoku Saaremaa v Baltskem morju sodelovali ameriški marinci.
V Latviji medtem vzporedno potekajo vojaške vaje, poimenovane Poletni ščit, pa tudi vojaške vaje Namejs, namen katerih je preveriti čezmejno sodelovanje in poveljniške postopke z obrambnimi silami Estonije. Prav tako mednarodne vojaške vaje potekajo na več lokacijah v Litvi, poroča AFP, in sicer pod imenom Ognjeviti grom. Na njih med drugim urijo bataljonske bojne skupine za t. i. okrepljeno prednjo prisotnost ter več enot ameriške vojske.
Vse vaje so bile po zatrjevanju pristojnih načrtovane že pred februarjem in naj ne bi bile neposredno povezane z dogajanjem v Ukrajini.
