Darja Kocbek
Avstrijska vlada je poslala v parlament predlog zakona o uvedbi digitalnega davka. Če bodo poslanci njen predlog sprejeli, ga bodo morala plačevati spletna podjetja, ki na svetovni ravni ustvarijo vsaj 750 milijonov evrov prihodkov na leto, od tega v Avstriji vsaj 25 milijonov evrov. To so zlasti ameriški tehnološki velikani Google, Facebook, Apple, Amazon in Airbnb. Avstrijci nameravajo obdavčiti prihodke, ki jih tehnološki koncerni dosežejo z oglaševanjem na spletu, in uvesti prometni davek za digitalne trgovske platforme, kot je spletni trgovec Amazon. Po oceni vlade bodo v avstrijski proračun plačali za več kot 200 milijonov evrov digitalnega davka na leto. Višina davka naj bi bila pet odstotkov od prometa, ki ga podjetje v državi ustvari.
S prihodki bodo pomagali domačim medijem
Potem ko so propadla pogajanja na ravni EU, se je marca za uvedbo digitalnega davka odločila tudi francoska vlada. "Odločeni smo uvesti davek za največja digitalna podjetja, s čimer bomo v mednarodni davčni sistem prinesli več pravičnosti in učinkovitosti," je po poročanju STA dejal finančni minister Bruno Le Maire. Francozi so se odločili za uvedbo triodstotnega davka na prihodke od digitalnega oglaševanja, prodaje osebnih podatkov in nekaterih drugih prihodkov tehnoloških velikanov, ki po svetu ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov. Vlada ocenjuje, da bodo Francozi od tehnoloških koncernov pobrali 500 milijonov evrov davka na leto. Ker tudi pri pogajanjih o uvedbi digitalnega davka v okviru organizacije OECD ni napredka, o uvedbi digitalnega davka po navedbah Slovenske tiskovne agencije razmišljajo še Španija, Velika Britanija in Italija.
ZDA grozijo s tožbo pred WTO
ZDA so državam, ki so se že odločile za uvedbo digitalnega davka ali jo napovedujejo, marca zagrozile z možnostjo uvedbe postopka pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). "Menimo, da je celotna teoretična osnova davka na digitalne storitve nepremišljena in da je učinek skrajno diskriminatoren do multinacionalk s sedežem v ZDA," je dejal Chip Harter z ameriškega finančnega ministrstva. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo pa je prepričan, da bi tak davek negativno vplival na ameriška podjetja in v primeru Francije na francoske državljane, ki uporabljajo njihove storitve.
Slovenija ni za soloakcije
Na slovenskem ministrstvu za finance menijo, da bi bilo najučinkoviteje sprejeti globalno rešitev, ki bi celovito in dolgoročno naslovila probleme, ki izhajajo iz digitalne ekonomije in se nanašajo na davčno področje. "Hkrati se zavedamo, da je pot do sprejetja in uveljavitve globalne rešitve dolga, zato je bilo smiselno za vmesno obdobje podpreti tudi kratkoročne rešitve na ravni Evropske unije," so nam razložili na ministrstvu. Ob tem aktivno spremljajo dogajanje na tem področju v posameznih državah članicah EU, zlasti v Franciji, Španiji in Avstriji. "Zavedamo se, da bi z morebitnim oblikovanjem drugih alternativnih predlogov, ki bi bili sprejeti enostransko, problem naslovili v bistveno manjšem obsegu in občutno manj učinkovito v primerjavi s sprejetjem ukrepov na globalni ravni ali na ravni notranjega trga EU," so na ministrstvu odgovorili na vprašanje, ali razmišljajo, da bi tudi v Sloveniji uvedli digitalni davek.
Pogajanja o uvedbi digitalnega davka potekajo v okviru OECD in G20, a jim ni videti konca.
Digitalni velikani se zavzemajo za dogovor v sklopu OECD.
Evropske države so vse bolj nezadovoljne, da jim uhajajo davki na dohodke, ki jih pri njih ustvarjajo Google in drugi.
Države ne bi obdavčile dobičkov, ampak kar vse pri njih ustvarjene prihodke digitalnih podjetij.
Predlagani delež davka se giblje med tremi in petimi odstotki.
Z zbranimi davki bi lahko pomagali medijskim podjetjem, ki so se zaradi konkurence Facebooka in podobnih znašli v velikih težavah.
