Novinarsko delo je danes bolj nevarno in tudi ogroženo kot kdajkoli v preteklih desetih letih, ugotavljajo avtorji poročila, v katerem med drugim piše, da je bilo samo v preteklem letu med opravljanjem svojega dela ubitih kar 78 novinarjev, medtem ko jih je 326 pristalo v zaporu. Člani organizacije Article 19, ki se bori za človekove pravice, hkrati navajajo, da se je pritisk na novinarje spričo vzpona avtoritarnih vlad in vse večje internetne cenzure podvojil. Več kot polovica novinarjev je bila zaprtih v Turčiji, na Kitajskem in v Egiptu, najpogosteje so jim očitali nasprotovanje državi. "Cena varovanja pravice do svobodnega izražanja in dostopa do informacij je postala izredno visoka: novinarjem in aktivistom po vsem svetu grozijo smrt, pripor in ustrahovanje, možnosti za smiselno razpravo in komuniciranje je vse manj," pravi Thomas Hughes, izvršni direktor organizacije Article 19. "Bolj kot kdajkoli prej potrebujemo informirane državljane, močne inštitucije in vladavino prava."
Organizacija ugotavlja, da postaja sovražna naravnanost do medijev v svetu vse bolj običajna stvar, kar je predvsem posledica vse večjega števila populističnih voditeljev in diktatorjev, ki govorijo jezik trenutnega ameriškega predsednika in kritizirajo novinarje samo zato, ker opravljajo svoje delo. Še posebno problematična je po Hughesovih besedah vzhodna Evropa.
Donaldu Trumpu je prešlo v navado, da novinarje demonizira kot "nadležne" in "grozne", medtem ko vodilne medijske hiše obtožuje razširjanja lažnih novic. Oktobra je šel celo tako daleč, da je nekega republikanca pohvalil, ker je fizično obračunal z novinarjem časnika The Guardian. Vse več je dokazov, da tako spodbuja podobno ravnanje v drugih državah, od Madžarske do Filipinov, Albanije in Kanade. "Ta sovražna retorika ima hude posledice: umori v tej regiji se dogajajo v okoljih, kjer so mediji demonizirani in tarča žalitev tudi od javnih funkcionarjev," navajajo predstavniki organizacije Article 19. V dobrem letu dni so bili umorjeni novinarji v Bolgariji, Rusiji, na Slovaškem in Malti. Glede na podatke, ki jih je objavil Odbor za zaščito novinarjev (CPJ), to leto za novinarje ne bo nič boljše. Pravzaprav se utegne število umorjenih novinarjev v primerjavi s tistimi, ki so umrli med poročanjem z vojnih območij, med opravljanjem nevarnih nalog ali v drugih incidentih, še povečati.
Nedavno je pozornost pritegnil umor novinarja Džamala Hašodžijaa, ki so ga 2. oktobra v savdskem konzulatu v Carigradu ubili pripadniki savdskih varnostnih sil. Hašodži je eden od 31 novinarjev, ki so bili do zdaj umorjeni v tem letu. Sicer je bilo v preteklem desetletju v več kot 40 državah ubitih okoli 300 novinarjev. Razen v državah, v katerih divja vojna, jih je po podatkih CPJ največ umrlo v Indiji, Mehiki, Braziliji, Pakistanu in Rusiji.
