Brexit vse bolj zavit v gosto londonsko meglo

Britanska telenovela, imenovana brexit, se še kar nadaljuje in ni ji videti konca. Nihče v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ter v Evropski uniji ne ve, kdaj, kako in če sploh bo Združeno kraljestvo izstopilo iz evropske družine, v kateri je bilo več kot štiri desetletja. Edino, kar je v tem trenutku dejstvo, je to, da je britanska politika tako razklana, da se o zgoraj zapisanih dilemah ni mogla in se še ne more zediniti.
Prvi termin za brexit, 29. marec, je že minil, drugi, 12. april, se zdi dokaj nemogoč, razen v primeru britanskega odhoda brez vsakega dogovora z EU, čemur pa so se ta teden uprli britanski poslanci in lordi, ki so se v parlamentu zavzeli za zakon za preprečitev tako imenovanega trdega brexita. V to negotovost sta v roku nekaj ur danes udarila dva nova termina: prvega je predlagala Evropska unija oziroma predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, za drugega je zaprosila britanska premierka Theresa May. Tusk je tako ponudil enoletno "prožno preložitev" brexita, kar pomeni, da bi lahko Združeno kraljestvo zapustilo EU takrat, ko se doma dogovori o izstopu, ne bi pa bilo pod hudim časovnim pritiskom. Evropska unija je ob vseh britanskih kolobocijah že doslej kazala veliko razumevanja in ni pritiskala na uradni London. Ni še jasno, ali bodo o tem razpravljali voditelji preostalih članic EU na izrednem vrhu, sklicanem za 10. april.
Mayeva je presenetila še bolj. V pismu, ki ga je poslala Tusku, je zaprosila za preložitev brexita do 30. junija, o čemer prej ni hotela niti slišati. Kot zadnji datum, na katerega je pristajala doslej, je bil 22. maj, torej dan pred volitvami v Evropski parlament. "Združeno kraljestvo predlaga, da bi se podaljšanje roka izteklo 30. junija 2019. Če bosta strani pred tem dnem ratificirali dogovor, vlada predlaga, da bi se podaljšanje roka izteklo prej," je zapisala Mayeva, ki je obljubila svoj sestop z oblasti takoj, ko bo ločitveni sporazum sprejet. Toda pri vsem tem je ključno zlasti vprašanje evropskih volitev, o katerih v Združenem kraljestvu prav tako niso še nedavno hoteli nič slišati. "Vlada bo pripravila načrt za ratifikacijo, po katerem bi Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije pred 23. majem 2019, s čimer bi odpovedali evropske volitve (za Veliko Britanijo). Se bo pa London odgovorno pripravljal na evropske volitve, če izstop do 23. maja ne bo možen," je zdaj zatrdila britanska premierka.
Evropske volitve bi Združeno kraljestvo stale več sto milijonov evrov, nanje pa se na Otoku doslej nihče ni pripravljal. Zdaj sploh ni jasno, koliko poslancev bo štel Evropski parlament: 751 kot doslej ali 705, kot je bilo predvideno po odhodu Združenega kraljestva. Še večja neznanka je, kako bi se britanski poslanci v času daljše preložitve brexita obnašali pri glasovanju o ključnih vprašanjih, vedoč, da se njihove države to kmalu te bo več tikalo. Lahko bi na primer vlagali veto na vsako povečanje proračuna, obstruirali glasovanja o pomembnih projektih, kot je na primer evropska vojska, ali pa blokirali težnje k bolj enotni EU, za katero se zavzema francoski predsednik Emmanuel Macron. Skratka, zmeda je popolna.