Vojislav Bercko
Ni več ostalo kaj dosti časa do 29. marca 2019, ko naj bi Združeno kraljestvo Velike Britanije, Škotske in Severne Irske izstopilo iz Evropske unije, a nihče ne ve, ali sploh bo in kako. Poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta so pričeli razpravo o tem vprašanju, razglabljajo pa o treh opcijah: tako imenovanem mehkem brexitu, ki ga je z EU izpogajala vlada premierke Therese May in naj bi omogočil sporazumno ločitev po več kot štirih desetletjih, trdi različici, ki bi bolj kot Evropejce udarila Britance in jih pahnila v recesijo, ter nikdar povsem pozabljeni možnosti, da ljudje o tem še enkrat glasujejo na referendumu. Ko so glasovali prvič, bilo je konec junija 2016, so se s slabimi 52 odstotki večine izrekli, da bi spet šli na svoje.
11. december bo na britanski strani očitno dan D za brexit, ne glede na zaplete
Navdušenje je splahnelo
Toda v tem času se je veliko spremenilo in navdušenje nad brexitom je splahnelo. Zdaj ga najglasneje zagovarja predsednica vlade Theresa May, nekdaj celo nasprotnica brexita, ki pa se sooča s hudim nasprotovanjem v lastnih vrstah. Iz njenega kabineta se je pred sklenitvijo osnutka dogovora z EU ali po njej poslovila skoraj polovica ministrov, med drugim zunanji minister Boris Johnson in oba pogajalca za izstop, David Davis in Dominic Raab. Poleg tega dogovoru, ki ga je Mayeva neposredno ali preko posrednikov dosegla z EU, nasprotuje velik del poslancev njene konservativne stranke. Menijo, da je Velika Britanija po težavnih dolgotrajnih pogajanjih iztržila premalo oziroma da bo plačala previsoko ceno. V denarju to pomeni 45 milijard evrov, v praksi pa prehodno obdobje do konca leta 2020, odprte meje in še naprej skoraj prost pretok delovne sile ter drugo, kar velja v tem času.
Poslanci bodo predvidoma glasovali 11. decembra. Toda še nekaj dodatnega olja na ogenj so prilili evrofili, ki zahtevajo ponovno glasovanje na referendumu. Britanski poslanci iz različnih političnih strank so namreč v uradu Mayeve vložili peticijo za izvedbo drugega referenduma o brexitu, pod katero se je podpisalo več kot milijon ljudi. "Želimo zagotoviti, da bi imeli Britanci besedo o možnostih, ki jih imamo," je povedala poslanka iz vrst premierkinih konservativcev Justine Greening. Ta je skupaj z laburistom Chuko Umunno, vodjo liberalnih demokratov Vinceom Cablom in poslanko zelenih Caroline Lucas vložila peticijo, ki jo je organiziral časnik The Independent. Poslanec opozicijskih laburistov Chuko Umunna pa je ob tem na twitterju zapisal, da "nihče ni glasoval za to zmedo". Zato je potreben referendum, na katerem se bo možno odločiti za obstanek Velike Britanije v EU.
Brez sklepnih argumentov
Britanska državna televizija BBC je včeraj popoldne sporočila, da težko pričakovanega nedeljskega soočenja med voditeljema največjih strank, konservativko Thereso May in laburistom Jeremiyjem Corbynom, ne bo. Mayeva je zaradi tega na družbenih omrežjih izrazila obžalovanje.
Še si lahko premislijo
Še kanček več zmede vnaša sama EU. Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije je včeraj objavil, da se Velika Britanija še vedno lahko enostransko odloči in umakne napoved odhoda iz EU. Ta možnost je na voljo, dokler dogovor o ločitvenem dogovoru ni formalno zaključen, je sporočil Manuel Campos Sanchez-Bordona. Pravobranilec sodišču tako predlaga, da za 50. člen Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ugotovi, da dovoljuje enostranski umik obvestila o nameravanem umiku iz EU. V skladu z določili tega člena se namreč formalno sprožijo postopki za prenehanje članstva v EU, ki traja dve leti. Velika Britanija ga je sprožila 29. marca lani.
Pravobranilec je v svojem podrobnem mnenju pojasnil predvsem, da je umik iz mednarodne pogodbe že po definiciji enostransko dejanje države pogodbenice in manifestacija njene suverenosti. Umik tovrstne odločitve o umiku iz mednarodne pogodbe pa bi prav tako bila manifestacija suverenosti države pogodbenice, ki se pač odloči, da spremeni svojo prvotno odločitev. Za umik odločitve o odhodu iz EU je sicer določenih nekaj pogojev - o tem mora formalno obvestiti Evropski svet in spoštovati mora nacionalne postopke v skladu z ustavo. Ker je bila v primeru napovedi odhoda Velike Britanije iz EU potrebna potrditev v parlamentu v Londonu, bi bila potrebna tudi potrditev parlamenta o umiku te odločitve. Poleg tega je ta umik možen le v obdobju dveh let, kolikor jih 50. člen PEU predvideva za dokončanje postopka o odhodu članice iz EU. Prav tako je treba spoštovati načela izpolnjevanja pogodbenih določil v dobri veri, da bi se preprečile zlorabe postopka po tem členu.
Pobudo za presojanje o tem vprašanju je na škotsko sodišče skupaj z drugimi poslanskimi kolegi vložil škotski poslanec Andy Wightman. Zadeva je pred Sodišče EU prišla v začetku oktobra, v Luxembourgu pa so se odločili za pospešeno proceduro, da bi dosegli odločitev še pred 29. marcem 2019, torej pred predvidenim brexitom.
Campos Sanchez-Bordona je tudi pojasnil, da ne gre zgolj za akademsko razpravo, kot to trdi britanska vlada, ampak gre za pravno vprašanje, ki bo lahko imelo tudi praktične posledice. Med drugim je pravobranilec zavrnil možnost, ki sta jo zagovarjala Evropska komisija in Svet EU, da je umik odločitve o odhodu iz EU možen le po soglasju v Evropskem svetu. Umik s soglasjem odhajajoče članice je sicer možen, vendar pa ni pogoj za možnost enostranske odločitve članice o umiku napovedi odhoda, je po poročanju STA še poudaril Campos Sanchez-Bordona v svojem mnenju. Mnenje pravobranilca je za Sodišče EU pomembno in sodniki temu mnenju običajno tudi sledijo. Ni pa nujno.
