(BRANJE) Spomin na čudež iz leta 1989

Pred 30 leti je Evropa doživela nekaj resnično čudežnih mesecev, piše Carl Bildt, nekdanji švedski zunanji minister in premier.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Ta mesec mineva 30 let, odkar je Evropa – in človeška civilizacija na splošno – vstopila v proces preobrazbe, ki je zdaj vtisnjen v spomin človeštva. Poleti 1989 je bila Sovjetska zveza tik pred razpadom. Vprašanje je bilo le, ali bo padec komunizma potekal mirno ali pa ga bosta spremljala eksplozija nasilja in opustošenje. V Sovjetski zvezi sta politiki Mihaila Gorbačova, poimenovani Glasnost in Perestrojka, na široko odprli vrata za spremembe, toda Gorbačov je očitno še vedno verjel, da je mogoče komunistični sistem rešiti z reformami. Na periferiji sovjetskega imperija so se tedaj mnogi bali, da se bodo z morebitnim zlomom sistema na ulice in mestne trge vrnili tanki Rdeče armade. Spomin na to, kako so sovjetski tanki leta 1953 v Berlinu zatrli vstaje proti komunističnemu režimu ter nato leta 1956 še v Budimpešti in leta 1968 v Pragi, je še vedno živ, tako kot spomin na obdobje hude represije nad baltskimi državami pred začetkom druge svetovne vojne.
Sovjetsko zvezo, ki se je rodila iz terorja, sta pri življenju ohranjali avtoritarna oblast in tajna policija. Nihče ni vedel, ali bi lahko preživela, ne da bi se znova zatekla k uporabi surove sile. V Evropi je tedaj vladalo stanje hude živčne napetosti. Toda to je bil tudi čas sprememb. Prizadevanja za zatrtje poljskega neodvisnega sindikata Solidarnost so spodletela. Poljski komunistični režim je bil prisiljen privoliti v kompromis in je junija 1989 izvedel delno svobodne volitve, na katerih je Solidarnost osvojila vse sedeže v senatu razen enega samega. Medtem so v treh baltskih državah (Estoniji, Latviji in Litvi) razne "ljudske fronte" že pozivale k večji avtonomiji v okviru Sovjetske zveze in so kmalu začele zahtevati tudi popolno neodvisnost.
Nato je 23. avgusta dva milijona ljudi oblikovalo 600 kilometrov dolgo človeško verigo skozi Estonijo, Latvijo in Litvo ter pozvalo k neodvisnosti. Izbira trenutka za vzpostavitev tako imenovane baltske poti ni bila nobeno naključje. Natanko 50 let pred tem sta Hitler in Stalin sklenila tajni pakt o nenapadanju, v okviru katerega je bila vzhodna Evropa razdeljena med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Pakt je tlakoval pot v drugo svetovno vojno. Hkrati je pomenil konec svobode in neodvisnosti baltskih držav.

Reuters
Neznan
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta