Strokovnjaki so pregledali enajst različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, nutrija, divji prašič, kozorog, bober), različne starosti in spolov. V letu 2023 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams. Kot najpogostejši vzrok pogina ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča število primerov, kjer so vzrok pogina oziroma slabega zdravstvenega stanja tako imenovane septikemične bakterije - bakterije, ki povzročajo gnojenje, pri gamsih so to primeri gamsjih garij.
Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi. Pogin divjih prašičev je recimo prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge (APK). Večino pojavov beležijo v azijskih državah, še vedno pa se s problematiko ukvarja Evropa, kjer je APK potrjena v 13 državah. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bil virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 potrjen pri labodu grbcu, črnem labodu, veliki uharici, sivi čaplji, kanji, kokoši, domačem vrabcu, rečnem galebu, navadni čigri, beli štorklji in žerjavu.
