
Rokoborba se je na Štajerskem začela razvijati po letu 1927, ko je bilo ustanovljeno Železničarsko športno društvo Maribor, v katerem je med prvimi začela delovati rokoborska sekcija. Mariborski rokoborci so v letih do druge svetovne vojne na tekmovanjih dosegali zelo dobre rezultate, še boljše pa po drugi svetovni vojni. Prvo ime v tem obdobju je bil Ivan Pirher, ki je bil med drugim večkrat slovenski in tudi jugoslovanski prvak v težki kategoriji. Po znamenitih portoroških sklepih leta 1976 je večina tekmovalcev ŽŠD Maribor prenehala tekmovati, preostali pa so z rokoborci iz Lenarta sestavili ekipo, ki je uspešno tekmovala v drugi jugoslovanski zvezni ligi do leta 1983, ko je prišlo do prekinitve medsebojnega sodelovanja.

Tudi v Lenartu ima rokoborba dolgoletno zgodovino, pomembnejši korak za razvoj tega športa pa je bil storjen leta 1986, ko je pri nekdanjem Partizanu Lenart začela delovati rokoborska sekcija, leta 1994 pa je bil ustanovljen RK Lenart. Nekaj časa sta v Lenartu delovala dva kluba - RK Ivan Pirher in RK Lenart -, a je dejavnost RK Ivana Pirherja pred približno dvajsetimi leti usahnila.
Po maši na rokoborbo
Z RK Lenart je zdaj že vrsto let tesno povezan Tomo Jagarinec. "Z rokoborbo sem se začel ukvarjati v osnovni šoli leta 1976. Spomnim se, da sem pri desetih letih prvič v živo spremljal tekmovanje v Lenartu v tem telesno zelo zahtevnem, a zdravem in tudi za samoobrambo zanimivem športu. Starejši so po maši zavili v gostilno, mi, otroci, pa v dvorano in spremljali rokoborsko tekmovanje," se prvih stikov s tem športom spominja Tomo Jagarinec, ki se je pozneje razvil v odličnega borca.

"Bil sem pionirski prvak Jugoslavije v grško-rimskem slogu, mladinski prvak Jugoslavije v prostem slogu in kot član mladinske jugoslovanske reprezentance na balkanskem prvenstvu osvojil četrto mesto, na jugoslovanskem članskem prvenstvu sem bil enkrat tretji in kot član reprezentance na ekipnem balkanskem prvenstvu osvojil tretje mesto, bil sem tudi trikrat članski slovenski prvak v grško-rimskem slogu, trikrat sem bil športnik Lenarta. K mojim dosežkom je največ prispeval trener Blažo Davidovski," je na kratko svoje dosežke opisal Jagarinec, ki je v RK Lenart že vrsto let trener, zdaj pa je dobro leto tudi predsednik kluba. Ob njem v klubu kot trener deluje tudi nekdanji tekmovalec Darko Raner.

V klubu so v preteklosti vzgojili več odličnih tekmovalcev, med njimi tudi Tilna Peserla in Žana Perka, ki sta bila zelo uspešna na tekmovanjih doma in v tujini, za njima pa se je pojavil novi val tekmovalcev. Ti so v letu 2023 z dosežki potrdili, da je klub dobro organiziran in voden in da se vzgoje rokoborcev lotevajo strokovno. "Na državnem prvenstvu v grško-rimskem slogu v Murski Soboti so kolajne osvojili Daniel Grozdanovič, Jan Kostanjšek, Tine Karba, Metod Dobaj, Nejc Špic, Rene Vučko in Domen Zver," razloži Jagarinec. "V klubu trenira dvajset rokoborcev, približno polovica jih nastopa na tekmovanjih. Lani so se v članskih kategorijah najbolj izkazali Rene Hercog, ki je v Poljčanah osvojil dva naslova državnega prvaka, v prostem slogu in v rokoborbi na pesku, Metod Dobaj je bil drugi, Janko Kostanjšek pa tretji. V klubu imamo tudi nekaj nadobudnih tekmovalcev, med katerimi izstopa kadet Luka Pučko."

Za podmladek ni skrbi
Slovenski rokoborski klubi bolj ali manj životarijo, saj nimajo na voljo dovolj denarja za še večji razmah tega športa. "To velja tudi za naš klub. Denar zagotavljamo iz proračuna občine, s prispevkom podjetja TBP, Fundacije za šport in s članarino. V klubski blagajni se vsako leto zbere približno 2500 evrov, kar je komaj dovolj za stroške tekmovanj po Sloveniji, ne moremo pa potovati na tekmovanja v tujino ali organizirati nekajdnevnih priprav. Za to bi potrebovali vsaj še tri tisoč evrov. Na srečo imamo v športni dvorani Lenart svojo dvorano s postavljenimi blazinami, za kar gredo zasluge predvsem dolgoletnemu uspešnemu rokoborcu in nekdanjemu predsedniku Partizana Lenart in RZ Slovenije in tudi znanemu gospodarstveniku Jožetu Šumanu, tako da imamo zelo dobre razmere za treninge in tekmovanja," pojasni sogovornik, ki je zadovoljen, da se mladi v Lenartu in okolici zanimajo za rokoborbo. "Vsako leto se pojavi nekaj novih mladeničev, veseli smo jih - vsakogar, ki se želi ukvarjati z rokoborbo, pa vabimo, da se nam pridruži. Treningi v športni dvorani v Lenartu so vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. ure do 20.30," za konec pove Tomi Jagarinec.