Vse se je začelo, ko sta brata Gal in Luka Kuhar raziskovala razpadajočo hišo v njihovi soseščini v središču Maribora. Fantovska radovednost ju je pripeljala do odkritja stare lesene makete mariborskega gradu. Galu je nemudoma zbudila pozornost, čeprav sprva ni vedel, za katero stavbo gre. "Že pred tem sem rad ustvarjal, želel sem narediti maketo naše počitniške hišice," razloži Gal, ki ima, kakor večina potomcev, strast do ustvarjanja z lesom, ki jim jo je predal njegov ded Jože Kuhar. In tako se je letos, dve leti po zanj zanimivi najdbi, ko se je 12-letnik med poletnimi počitnicami dolgočasil, spomnil, da bi maketo obnovil.

Šele ko jo je opral, se mu je posvetilo, kaj to v resnici je. Dedka, velikega ljubitelja lesa in umetnosti, ni bilo treba dolgo prepričevati. In tako sta dober mesec vsak dan prebila skupaj v njegovi rezbarski delavnici, najprej načrtovala, nato pa rezljala, pilila, lepila in barvala neskončno število delčkov, ki so se nato zložili v popolno repliko. Kakšen manjkajoči košček sta ustvarila s 3D-tiskalnikom, nam pove mladi ustvarjalec.

Tudi očeta Miho Kuharja, industrijskega oblikovalca, ki s sestro Tino, krajinsko arhitektko, vodi vrtno delavnico Dandelion na Lentu, ljubezen do narave in ustvarjanja, ni preskočila. Na spletu je izbrskal načrt mariborskega gradu, da sta ded in vnuk lahko ustvarila natančno maketo, v merilu 1:100. Nekajkrat sta odšla na teren in si grad ogledala v originalni podobi. Maketa, ki sta jo dograjevala, je najbrž nastala pred kakšnimi 50 leti. Gospod, za katerega menijo, da jo je izdelal, ne živi več, njegovi potomci pa so v tujini. Imel je modelarsko delavnico v lesenem paviljonu v Maistrovi ulici. Že na originalni maketi se je videlo, da sta jo delala vsaj dva ustvarjalca, vidna sta dva stila, razloži Miha Kuhar.

"Ko se je tisto, kar sem našel in opral, posušilo, je vse razpadlo na prafaktorje. Zato sva morala najprej razmisliti, kaj je kam sodilo, in potem sva dodajala delčke, ki so manjkali, bili zlomljeni ali bilo napačne velikosti. In nastala je maketa," skromno razloži Gal. Oče doda, da je bil v najslabšem stanju sprednji, baročni del, ki je poln detajlov. Dela, kjer je danes vhod v grad, sploh ni bilo. Bil pa je recimo balkonček, ki ga danes na gradu ni, a sta ga ohranila. Kot tudi nekaj oken, ki pa so v načrtu, zato sta se odločila, da se bosta držala prvotne zamisli in ne sedanjega videza gradu.

Tudi določanje pravih odtenkov fasade, strehe in detajlov na maketi jima je vzelo precej časa, pove Gal. Zanj je bilo to najtežje. Na koncu je očeta prosil, da napelje električno razsvetljavo, s čimer je maketa dobila dodatno čarobnost. Ponosni ustvarjalec se je odločil, da bo maketo pokazal vsakomur, ki bi ga zanimala. Razstavljena bo v vrtni delavnici na Lentu, in sicer naslednji teden, med šolskimi počitnicami. Odprto imajo vsak delovnik med 9. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 14. uro, ob nedeljah in praznikih je zaprto.

Projekt je Galu dal zagon, da bo ustvarjal še naprej. Makete ne bi bil pripravljen prodati, saj ima poleg okoli 300 delovnih ur, vloženih vanjo, zanj veliko čustveno vrednost. Bi jo pa posodil Pokrajinskemu muzeju Maribor, če bi ga zanimala.